Prejšnji teden se je ob državnem prazniku brazilska predsednica Dilma Rousseff raje odpovedala tradicionalnemu televizijskemu nastopu. Bala se je namreč, da bi tako kot že enkrat pred tem, ko je govorila po televiziji, med njenim govorom po vsej Brazilije ljudje delali hrup s ponvami. V zadnjih mesecih je demonstracij proti njej vse več, precej neuspešni pa so poskusi protidemonstracij njene Delavske stranke.
Njena nepriljubljenost, ki je dosegla rekord, saj jo podpira samo še sedem odstotkov Brazilcev, je predvsem posledica hude gospodarske krize, ki jo je povzročil padec cen nafte in drugih surovin. V zadnjih 10 letih so v Braziliji odkrili nova velika nahajališča nafte in država je preveč verjela v svojo prihodnost, zato so jo težki časi toliko bolj prizadeli.
Zapravljena dediščina Lule da Silve
Še pred petimi leti je Braziliji izjemno dobro kazalo, saj je bila gospodarska rast kar 7,6-odstotna. Tedaj je še zadnje leto vladal Luiz Inacio Lula da Silva, prvič izvoljen leta 2003, tudi on kot voditelj Delavske stranke. Od njegove naslednice Rousseffove so tedaj pričakovali, da bo novim milijonom Brazilcev omogočila dvig iz revščine, potem ko je Lula to že omogočil več milijonom.
Letos pa Brazilijo čaka 3-odstotni padec BDP. Na pohodu je inflacija, brezposelnost se povečuje in bonitetna agencija Standard & Poor's je prejšnji teden Brazilijo uvrstila med rizične posojilojemalce, zaradi česar se bodo stroški zadolževanja povečali. Rousseffova tako ne more več izvajati socialne politike, kot jo je Lula da Silva in kot jo je obljubljala še pred lanskimi volitvami, ko je za las še drugič zmagala. Zdaj napoveduje neprijetne nujne ukrepe. Zmanjšali se bodo socialni izdatki in konec bo pomoči revnim družinam, da bi prišle do dostojnega doma. Njeni volilci jo zdaj tako obtožujejo, da jih je izdala, medtem ko jo bogatejši Brazilci še naprej označujejo za populistko in komunistko. Ljudje pa so jezni tudi zaradi velikih korupcijskih škandalov, v katere so vpleteni njeni sodelavci. Tudi zato je pritisk, naj odstopi, velik.
Rousseffova v kongresu vse težje najde podporo za nove zakone in zvišanje davkov. Pred kratkim je imela velike težave pri sprejetju proračuna za naslednje leto. Ne podpira je več podpredsednik države Michel Temer, ki prihaja iz bolj sredinske stranke.
Sedeminšestdesetletno Rousseffovo bi kongres lahko odstavil, če bi zagrešila prestopek. Za zdaj pa o tem ni dokazov, tudi v aferi okrog podkupovanja v državni naftni družbi Petrobras ne. A vse več je sumljivih stvari v zvezi s financiranjem njene volilne kampanje. Če bo prišlo do predčasnih volitev, namerava kandidirati Lula da Silva, ki je dovolj priljubljen, da bi lahko še tretjič postal brazilski predsednik. Rousseffova pa vztraja na oblasti in stavi na to, da bo državo potegnila iz gospodarske krize.
Po pisanju pariškega dnevnika Le Monde bi bila sedanja politična in gospodarska kriza v Braziliji, ki ji je Lula da Silva vendarle ustvaril močan srednji razred, lahko samo prehodna etapa v njenem napredovanju na dolgi rok. Vsekakor škandal Petrobras, v katerega so vpleteni podkupljeni kongresniki vseh strank, kaže, da je v državi veliko korupcije. Toda ljudje so zdaj pokazali tudi veliko zavzetost za javne stvari. Poleg tega so sodna oblast in organi pregona premočrtno dosledni in odločni v preiskavah ter se ne bojijo mogočnikov.
Sojenje čaka predvsem veliko politikov in tajkunov. Rousseffovo ljudje sicer zelo napadajo, a njena pozitivna plat je, da v nasprotju z drugimi latinskoameriškimi voditelji omogoča neodvisno delo sodišč, čeprav bi se lahko tudi ona kmalu znašla na zatožni klopi. Iz te krize bi predvsem sodna veja oblasti lahko prišla okrepljena.
