Družbeno odgovorni projekt Plaktivat vabi kreativce k že petemu javnemu natečaju, s katerim želijo tokrat opozoriti na trenutno posebno aktualno temo migrantov. Projekt izvaja družba TAM-TAM, ki se ukvarja z zunanjim oglaševanjem in ravno letos praznuje 25 let obstoja. »V času, ko je zunanje oglaševanje že skoraj v celoti dobilo značaj komercialnega, smo se odločili, da mestu vrnemo plakat kot nekoč njegov vitalni del, ki ljudi obvešča in ozavešča,« pravi direktor trženja Blaž Gregorin.
TAM-TAM že ogromno deluje z organizacijami in institucijami na področju kulture, ki predstavljajo 80 odstotkov vseh njegovih naročnikov. Tako so že pred zagonom projekta Plaktivat, katerega idejni vodja in pobudnik je direktor družbe Tomaž Drozg, na lastno pest in nepridobitno opozarjali na ekološki problem vode v plastenkah s sporočilom, da je voda iz pipe prav tako dobra, če ne še boljša. Plakat se je pozneje znašel v enem od učbenikov za osnovno šolo. S podobnimi akcijami so opozorili še na problem privatizacije vode, uporabe plastičnih vrečk in pirotehničnih sredstev v prazničnem času ter ugotovili, da je to smer, v katero želijo tudi v prihodnje. Počasi se je rodil Plaktivat, ki je danes organiziran kot javni natečaj, v okviru katerega zmagovalno kreativno rešitev distribuirajo po 500 svojih plakatnih mestih po vsej Sloveniji.
Plakat ponovno dragocen objekt
Prva in izjemno odmevna akcija je v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije opozarjala na problem bega možganov, s katerim so zlahka pritegnili mlade oblikovalce. Zmagal je triptih Prešeren-Cankar-Kosovel, ki se je pozneje odlično odrezal tudi na Slovenskem oglaševalskem festivalu. Blaž Gregorin pravi, da jim je to dalo polet: »Po eni strani nam je uspelo plakatu spet dati moč sporočanja, po drugi pa smo mu vrnili umetniško vrednost.« Dobro narejeni plakati so v času analognih medijev veljali za estetske objekte in zato je zaposlene v družbi razveselilo, ko jim je uspela še prodaja manjših plakatov prek spletne strani, saj to pomeni, da so izvirna dela slovenskih oblikovalcev vrnili tudi na stene domov. Gregorinu se zdi zanimivo, da so na prvi natečaj dobili tudi dela, ki niso bila kritična do pojava oziroma njegovih vzrokov zanj, pač pa so beg možganov obravnavala kot edino smiselno rešitev.
Vedno, ko izberejo temo, imajo kompetentnega partnerja, ki problematiko dobro pozna in pomaga definirati problem. Tako je bilo tudi pri drugem natečaju na temo prostovoljnega gasilstva, kjer so sodelovali z Gasilsko zvezo Slovenije. Prostovoljno gasilstvo je namreč slovenski fenomen, brez katerega si ni mogoče predstavljati nobene lokalne ali tudi nacionalne nezgode, kot se je nazadnje izkazalo ob lanskem žledolomu. Z akcijo so želeli k prostovoljnemu gasilstvu spodbuditi mladostnike in odrasle, saj po angažmaju v otroških letih mnogi to svojo dejavnost zanemarijo. »Na neki točki, ko si starejši uredijo življenje, jih je treba spomniti, da lahko ponovno pristopijo h gasilcem,« komentira Gregorin. Do zmernega porasta članstva v gasilskih društvih naj bi v zadnjem času vendarle prišlo, pravi sogovornik, četudi je nemogoče oceniti, v kolikšni meri je to zasluga plakatov, ki so s sporočilom »Špricaj raje po šoli« nagovarjali predvsem mladostnike.
Uravnoteženje slike in sporočila
Na temo varnih točk za mladostnike, ki iščejo zavetje pred različnimi oblikami nasilja, so sodelovali z Unicefom Slovenija, ki je tudi pobudnik in organizator tako imenovanih varnih točk, ki jih je mogoče najti v različnih javnih institucijah ali drugje in otrokom ponudijo zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski.
Zadnja akcija, katere plakati so še vedno v obtoku, opozarja na problem spletne zasvojenosti, pri njej pa so sodelovali s centrom pomoči pri prekomerni rabi interneta LogOut. Problem so zaposleni v TAM-TAM zaznali kar v svojih družinskih okoljih, se namuzne Gregorin. »Vemo, da imamo problem, če mora roditelj otroku poslati sporočilo prek chata, naj pride na kosilo.« Pri tej temi so dobili 80 kreativnih rešitev, večidel profesionalnih, medtem ko so bile pri prvem natečaju nekatere izvedbe še amaterske. Vse rešitve si je mogoče ogledati na facebook strani projekta.
Gregorin opozarja, da skuša komisija vedno najti vizualno-sporočilno uravnotežen izdelek, saj enega ni brez drugega. Ljudje množično sodelujejo, čeprav to ne prinaša denarja, ker želijo biti angažirani: »Tudi mi smo samo ljudje in seveda opazimo družbene probleme, ki nas mučijo in za katere se strinjamo, da je nanje treba opozoriti. In kdo bo opozarjal, če ne mi, ki imamo za to vse možnosti, sredstva in najpomembnejše – rezerviran prostor v mestu.«
