Prvi teden septembra nas je presenetil z nizkimi temperaturami. Nekako to ni iztek poletja, temveč že bolj oktobrska jesen. Marsikatera balkonska in okenska vrtnarka se zato sooča z dilemo: kaj storiti z balkonskim cvetjem? Naj ga pusti, da zaradi nizkih temperatur propade samo od sebe, ali naj ga vrže na kompost in že zdaj zasadi poznojesensko-zimsko kombinacijo balkonskega okrasja, ki ga že ponujajo v trgovskih centrih? Seveda je dilema manjša, če vam na balkonu cvetijo pelargonije, begonije ali druge prezimne cvetlice. Te pač pospravimo pred prvo nočno ničlo in njihovo jesensko manj cvetno dobo jemljemo kot naravni cikel rastline. Nato jih porežemo in postavimo v hladnejši prostor v hiši, da prezimijo. Z malo vaje lahko prezimimo tudi vodenke, če ne to, pa jih lahko porežemo in pripravimo potaknjence za prihodnjo pomlad.
Če v balkonski zasaditvi nimamo rastlin, ki bi prenesle prvo slano, je najbolje, da počakamo vsaj do konca septembra. Ne glede na mamljive ponudbe poznojesenskega cvetja v katalogih bodo skoraj vse rastline v balkonskih in okenskih koritih zdržale do oktobra. Celo surfinije bodo še sproducirale nekaj cvetov. Za prihodnje leto pa le majhen nasvet – če vam je res tako zelo pomembno, da surfinije cvetijo tudi jeseni, jih lahko konec avgusta zamenjate z novimi rastlinami. Tedaj jih bodo v vrtnarijah prodajali po izjemno nizkih cenah, sadike pa bodo močne in razvejane. Tako bodo v vašem balkonskem koritu v trenutku zacvetele v polnem sijaju, kot da bi bil maj ali junij.
Bršljan in resje iz gozda
V primeru, da je letošnja pripeka hudo ohromila in oslabila balkonske cvetlice, je morebiti res najbolje, da jih že zamenjate z jesenskim izborom. Zdaj zasajene drobnocvetne mačehe se bodo tako do zime zelo razbohotile, tako da so primerna izbira za jesen. V kombinaciji z bršljanom recimo, ki je zimzelen in ga lahko za spremembo ne kupite v vrtnih centrih, temveč sami izkopljete v gozdu. Ob mili zimi bo taka kombinacija razveseljevala še dolgo. Bršljan lahko kombinirate tudi s ciklamami, ki so zelo jesenske rože, a ne bodo dolgo zdržale zunaj, morebiti še kakšen mesec. Boljša izbira so nizke jesenske astre, ki bodo postregle z eksplozijo barv. Dolgotrajne zasaditve so tudi z resjem in različnimi travami, hebo ali okrasnim zeljem. Tako kombinacijo lahko brez skrbi pustite zunaj vso zimo – četudi se posuši, je še vedno lepa. In spet ni nujno, da je v lončkih modro resje iz vrtnih centrov, prav dobro se bo obneslo tudi tisto iz gozda.
Trajna rešitev pa je, da imate posebna korita, v katerih gojite iglavce, recimo brin ali pritlikave bore. Korito med poletjem počiva v kotu vrta, jeseni in pozimi pa ga prenesete na vidno mesto na balkon ali okno. Tako bo pogled vedno zelen. Če med njih na jesen podtaknete čebulice narcis, bo na pomlad to pravo veselje barv. Ampak obstajajo tudi drugi načini popestritve balkonov in okenskih polic, ko odmrejo poletne rože. Recimo lahko olepšate lončke, jih prebarvate, ovijete z juto, rafijo ali pisanimi trakovi. Namesto rož lahko v lončke zapičite koruzo, smrekove vejice, vejice šipka, male okrasne predmete, ki jih izdelajo otroci, tudi posušeno cvetje. V resnici ni pomembno, da boste imeli najlepši balkon navzven, temveč da vas bo vedno znova razveseljeval pogled iz sobe na zimsko pokrajino.
