Jakob in Marija Basaj naj bi bila v tistih časih lastnika. V zakonu so se jima rodili štirje sinovi: Franc (ki sta mu pozneje prepustila gostilno), Anton (ki je podedoval kmetijo in na njej zagospodaril), Jože (tega so poslali študirat na Dunaj in možakar je postal pravnik z zgledno politično kariero) in Jakob (tudi tega so poslali na Dunaj, na študij medicine, ki ga je vrli študent tudi pridno končal in postal ugleden zdravnik).

Novi gostilničar Franc se je poročil z Minko in ta mu je rodila dva otroka, Franca in Minko – poimenovanje, ki v rodovnik vnaša marsikatero zadrego. Franc je zelo kmalu umrl, mama Minka pa se je poročila v drugo, s človekom, ki se je pisal Kuralt, in gostilna je dobila novo poimenovanje: Pr Kuralt. No, Minkin in Frančev sin, Franci mlajši, se je potem poročil z Ivanko, ki je v te kraje prišla z Dolenjskega, in ta dva sta na svet spravila tri hčere: Romano, Francko in Asti. Tudi Francija mlajšega je doletela prerana smrt, tako da je v gostilni potem gospodarila in jo tudi vodila stara mama Minka, Ivanka pa se je vrnila na Dolenjsko. Leta 1967 sta lokal odkupila Vinko in Elica Bolka. Naletela pa sta tudi na kar nekaj, recimo temu vaških posebnosti, med katerimi naj mi bo dovoljeno omeniti tisto, ki govori o kleni in neomajni vpetosti določenih navad v ljudi same. Tako se je še dolgo dogajalo, da je soseda Jera Kotnik kar z grabljami hodila skozi gostilno na njivo, ker je bila pač navajena, da je to že stoletja edina prava pot (ki je tod tudi v resnici nekoč potekala). Elica in Vinko sta povila štiri otroke: Krištofa, Tomaža, Polono in Roka. Mesovje, predvsem koline, pridelajo doma in vaščani prav radi s kanglicami stojijo v vrsti. Oče Vinko je bil poseben »original«. V mladih letih je delal na Krvavcu, kjer je opravljal praktično vsa dela. Bil je natakar, hišnik in glasbenik, če je bilo treba, in kmalu bi začel še direktorovati. Pozneje je nabavil kombi, s katerim je prevažal ljudi, med drugimi tudi slovenske igralce na snemanja, denimo Iva Bana. S tem slovitim kombijem je organiziral tudi posebna letna potovanja »v neznano«, vodja odprav pa je bil sosed Jože Krč. Oče Vinko je na omenjena potovanja prav rad jemal starejša sinova, ko so šli v Avstrijo, Švico pa v Nemčijo. Oba sta se kasneje izučila za izvrstna natakarja, bog pa jima je naklonil tudi obilico talenta za kuharijo. Krištof je tudi vrhunski sommelier, Tomaž pa je kar šestkrat zmagal na prireditvi Eat & Drink Design v Ljubljani.

Dean Duboković jima je že pred nekaj leti predlagal, naj poskusita z dalmatinsko kuhinjo. Nista si dala dvakrat reči, takoj sta našla vrhunskega kuharja, ki je dalmatinske jedi kuhal z dušo in srcem in gostje so začeli prihajati v trumah. Potem sta ponudbo nadgradila s predstavitvami francoske, italijanske, norveške, celo afriške, brazilske in japonske kulinarike ter vse to počela kar nekaj časa. Vedno pa sta v vse skupaj skušala vnašati tudi tradicijo, znanje in srčnost »babičine kuhinje«, kar je dajalo gostilni prav posebno žlahtnost. To je znala ceniti tudi posebna gostja, žena nekdanjega ameriškega predsednika Laura Bush, ki jih je presenetila s svojim obiskom. Ponudili so ji prav »babičino« jagenjčkovo obaro (glej recept). Krištof je hitel v času njenega prihoda pospravljati mize, menjaval je prte, gospa je že prišla in ravno, ko je zamenjeval prt na njeni mizi, se mu je nanj podelal neki ne prav uvideven golob. Pa je prva ameriška dama mirno poprijela za drugi konec prta in s Krištofom sta s skupnimi močmi pripravila mizo. Se je pa tudi pripetilo, da je zmanjkalo kruha in se je peke, prvikrat v življenju, lotil kar Tomaž sam. Kruh mu je kar uspel in iz peči ga je vzel ravno v času, ko je v gostilno vstopil nekdanji slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek. Dal mu ga je v pokušino in predsednik je bil zelo zadovoljen s Tomaževim »pekovskim prvencem«.

Danes je kulinarika v tej gostilni še vedno nadvrhunska. Piščančje prsi na solatnem gnezdu s peteršiljevim pestom, file postrvi v vrečki s špinačnim pirejem in praženimi mandljevimi lističi, pa golaž, narejen iz Vizničarjevega krvavškega goveda, pa jagnječja obara z ajdovimi žganci. Na voljo imate duet sarmic s kamutom in kvinojo na špinačnem pireju, koruzne rezance z gozdnimi gobami in sojino omako, divji riž s tartufi, lahko pa si privoščite tudi gosja jetra s smokvami, lososa s sezamom, juho iz lisičk in jurčkov z drobnjakovimi štrukeljci. Ponujajo še lovke orjaškega lignja na sesekljanem paradižniku s kaprami in stročjim fižolom s kislo smetano, pa oljčne njoke s črnimi in zelenimi olivami ter kraljevskimi raki, rižoto iz divjega riža z jurčki ali lisičkami ter raviole z zbrincem in tartufi pa slastno domačo berivko. Tu so še telečje ličnice s tartufovim pirejem in zelenjavnim kaviarjem, pa prepeličje prsi s skorjico oreščkov in limone ter rižote s pestom drobnjaka ali pa jagnjetina na sivkinem pireju s sesekljanimi jajčevci, čičeriko in feta sirom. Za konec si lahko privoščite še čokoladni sufle z jagodnim sorbetom na prahu bele čokolade ali pa duet tiramisuja s kavnim parfejem in marelično panakoto oziroma štruklje, postrežene s sladoledom iz potice, poleg tega pa glazirana jabolka, ki jim dodajo še kanček brusnic.

Krištof, Tomaž in vsi, ki gostilno Krištof delate tako posebno, naj vam ljubi bog nikdar ne vzame vztrajnosti in delavoljnosti!