Pokritost s kanalizacijo skoraj 98-odstotna
Čistilno napravo je podjetje Gorenje projekt s partnerjem, družbo Hidroinženiring, zgradilo za dobrih sedem milijonov evrov, skoraj 90 odstotkov denarja pa je prispeval Bruselj. Manjkajoči delež sta primaknili občina Vrhnika in država. V sklopu gradnje čistilne naprave se je izvedla tudi delna sanacija njenega obstoječega mehanskega dela.
Tako imenovano prvo fazo čistilne naprave so na Vrhniki zgradili v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja. S tem je občina zadostila kriterijem sanitarne inšpekcije, ki je pred tem ustavila gradnjo tamkajšnjega blokovskega naselja, ker čistilne naprave sploh ni bilo. Občina kasneje ni kazala nobenih želja po dograditvi čistilne naprave, dogovori so potekali tudi z usnjarno, a zgodilo se ni nič. Do letošnje pomladi, odkar nadgrajena čistilna naprava tudi poskusno obratuje. »Prvotna čistilna naprava je pravzaprav opravljala le mehansko čiščenje, kar pomeni, da je bila sama čistilna naprava vir onesnaževanja okolja,« je pojasnil župan občine Vrhnika Stojan Jakin.
Sočasno z gradnjo čistilne naprave so v občini zgradili še skoraj 9000 metrov kanalizacije in šest črpališč, in sicer na Vrhniki (naselja Notranjska, Gabrče in Mirke), Verdu in Stari Vrhniki. Dela, ki jih je prav tako v večji meri financirala Evropska unija, je za 3,3 milijona evrov opravilo Komunalno podjetje Vrhnika. S tem so na kanalizacijski sistem s čiščenjem na čistilni napravi na novo priključili 1887 ljudi, kar pomeni, da je v naseljih, ki imajo več kot 2000 prebivalcev, pokritost s kanalizacijo z dosedanjih 75 odstotkov skočila na skoraj 98 odstotkov.
Ljubljanica kmalu kopalna reka?
Z vzpostavitvijo prave čistilne naprave je po besedah vrhniškega župana izpolnjen tudi osnovni pogoj, da Ljubljanica na območju Vrhnike vnovič postane kopalna reka. »Moja predvolilna obljuba pred nastopom prvega mandata je bila, da bomo v Ljubljanici spet plavali. Absolutno se trudimo in naredili bomo vse potrebno, da to realiziramo. Točnih podatkov nimam, ampak kvaliteta Ljubljanice se izboljšuje. Pred leti je prenehala obratovati usnjarna, ki je bila njen največji onesnaževalec. Zdaj je zgrajena še čistilna naprava. Res pa je, da je Ljubljanica reka sedmih imen, ki prvič izvira že na Hrvaškem, zato morajo vsi kraji oziroma občine poskrbeti za njeno neoporečnost. In kolikor vem, vsi delajo na tem,« je povedal Jakin.
Kdaj se bodo lahko torej na Vrhniki spet namakali? »Težko rečem. Ni vse samo v kvaliteti vode, treba bo urediti tudi kopališča. Tukaj pa bomo naleteli na nov problem: bregovi Ljubljanice v tem delu so namreč zaščiteni. Na vsakem koraku je neka zgodovinska zadeva,« je dodal župan.
