»Želijo me ustaviti, a jim ne bo uspelo«
»Že od svojega petnajstega leta sem bila v različnih službah. Delam po cele dneve in sem ponosna na to. Če nimam dela, doma ne zdržim,« pravi. »A še danes nekateri v naselju name grdo gledajo. Moški se precej vtikajo v moj način življenja, v moje delo. Želijo me ustaviti, a me ne bodo. Imamo samo eno življenje, zato moramo ustvariti tisto, kar si želimo. Otroci se učijo od nas, gredo naprej v šole, postanejo samostojni. Če pa je mama doma, samo kuha, se nikamor ne vključuje, to prenese tudi na svoje otroke.«
Tudijevi se je uspelo postaviti na svoje noge, dokazati svoje sposobnosti, skratka postati enakopravna moškim. In prav enakost spolov je temeljno načelo, ki mu sledi projekt opolnomočenja romskih žensk, ki ga sofinancirata Zveza Romov Slovenije ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Njegovi glavni nameni so osveščanje in informiranje romskih žensk o pomenu izobrazbe, vključevanju v družbeno življenje, ukrepanje zoper diskriminacijo, zmanjševanje predsodkov o romski kulturi. A na včerajšnji delavnici v Novem mestu se je odprl cel kup vprašanj, ki so jih izpostavile zlasti uspešne romske ženske, pa tudi moški.
Romska kultura ne sme biti izgovor
»Ta vzorec vzgoje, po katerem se štirinajstletnica poroči in odseli od doma, je popolnoma napačen. To je kršenje človekovih pravic,« je bila neposredna Monika Sandreli, glavna urednica radia Romic, ki deluje v okviru Romskega informativnega centra v Murski Soboti. Zelo jo moti, da mnogi Romi romsko kulturo uporabljajo kot izgovor za tak način življenja. Prepričana pa je, da je znanje osnovni temelj boljšega življenja. Seveda je tudi neizobražena mati lahko dobra mati, pravi. »A če sama ne bo imela odnosa do znanja, ga tudi ne bo prenašala naprej. Vzorci pa se nadaljujejo, otroci jih kopirajo.«
Položaj romske ženske v romski skupnosti, ki je sicer še vedno precej patriarhalna, se počasi, a vendarle izboljšuje. V Sloveniji imamo pet romskih svetnic, dvanajst predsednic romskih društev, novinarke, pisateljice, pesnice. Ženske postajajo samozavestnejše, vse več jih ima vozniški izpit, začele so prijavljati nasilje v družini, imajo tudi več besede pri številu otrok, pravi romska aktivistka Dušica Balažek. »Še vedno je zelo zakoreninjeno razmišljanje, da naj bi bila romska ženska samo doma, gospodinjila, skrbela za otroke. A posameznice že razmišljajo drugače, sploh mlada dekleta so se začela izobraževati, postajajo samozavestnejše, odločnejše. Tudi v družini imajo ženske več glasu kot v preteklosti, a na Dolenjskem je ta proces še vedno počasnejši v primerjavi s Prekmurjem.«
Veliko žensk še vedno živi v zaprtih okoljih
Kot poudarja, imajo pri spodbujanju in usmerjanju žensk veliko vlogo predvsem romska društva in razni projekti, kjer pa hkrati, kar se je izkazalo tudi včeraj, trčijo še ob eno oviro. »Na žalost še veliko žensk živi v zaprtih naseljih, zaprtih družinah, kjer so osamljene, se same soočajo z revščino, so žrtve nasilja. Žal jih na taka predavanja in delavnice ne dobimo. In ravno to so ženske, ki bi morale videti in slišati, da se da nekaj narediti. Morda ravno zaradi tega ne pride do določenih premikov,« razmišlja vodja projekta in predsednica Sveta romske skupnosti Janja Rošer, sicer diplomirana socialna delavka iz Murske Sobote.
»Ženska, ki dela, ima neko obveznost in se zato počuti samozavestnejša, hkrati pa je zelo pomembno, da jo mož razume, jo pri tem spodbuja. Kajti če je ženska zaposlena in samostojna, še ne pomeni, da ne skrbi za družino in da ne more biti dobra mati,« dodaja.
