Mestni politiki na Dunaju radi izpostavijo dejstvo, da je kar polovica dunajskih površin zelenih, a se kljub temu v vročinskem valu različne soseske različno uspešno spopadajo s problemom previsokih temperatur. Nekatere so namreč od zelenih površin oddaljene ali pa so te zelo omejene – v strogem centru delež zelenih površin dosega le deset odstotkov. Za gradnjo velikih parkov v gosto poseljenem mestu seveda ni prostora, vendar velik potencial nosijo strehe stavb, kjer v mestih najdemo izredno veliko neizkoriščenega prostora (na Dunaju kar 5242 hektarjev, od tega le pet odstotkov z vegetacijo).
Zelenje proti vročini
Visoke temperature lahko zatremo samo z zelenjem, medtem ko s klimatskimi napravami in izolacijo vročino zgolj preusmerimo drugam. Zelenjavne in cvetlične grede pa poleg hlajenja ponujajo še doma pridelano zelenjavo in cvetlice. Zelene površine na strehah razbremenijo tudi kanalizacijo, saj vegetacija v cestne odtoke prepusti le 30 odstotkov padavin.
Ali je streha primerna za rastlinsko domovanje, je odvisno predvsem od njenega nagiba. Nagnjenost do pet stopinj z vsaj tridesetimi centimetri substrata že ponuja odlično podlago za zelenjavo, rože, mah in podobno.
Ali bo streha zdržala?
Seveda je pri načrtovanju vrta na strehi treba upoštevati tudi statiko, torej ali bo streha vrt sploh zdržala. Na Dunaju je iz katastra o potencialu za ozelenitev streh razvidno, kateri objekti so za ozelenitev primerni in kateri ne. Mesto takšno ozelenitev spodbuja s subvencijami do 2200 evrov in ponuja strokovna svetovanja o ustreznosti rastlinskih vrst in razporeditve.
Novi razvojni stanovanjski projekti, kot je Seestadt Aspern na obrobju Dunaja, že pred gradnjo predvidijo ozelenitev streh, in to v kar 60 odstotkih. S fotovoltaiko je zaradi naravnega hlajenja strehe tudi energetski izkoristek teh stavb veliko večji. Vredno razmisleka in posnemanja! (sč)
