Šele decembra bo predvidoma znano, kakšna bo usoda malih individualnih čistilnih naprav in greznic v Sloveniji. Čeprav se tudi prvi roki za izpolnitev še vedno veljavnih zahtev po nameščanju malih čistilnih naprav ob hišah brez javne kanalizacije iztečejo že konec letošnjega leta, si bo ministrstvo za okolje in prostor vzelo čas in v razpravi z javnostjo v drugi polovici septembra, po potrebi pa še oktobra, znova pretehtalo, katere rešitve bi bile najboljše. Nato bo sledilo medresorsko usklajevanje, vlada pa naj bi predlog nove uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode na mizo dobila decembra.
Predlagane radikalne spremembe
Kot smo že poročali, je ministrstvo po soglasnih opozorilih predstavnikov občin, vodarjev in komunalnega gospodarstva o nesmiselnosti, potratnosti in celo neizvedljivosti obstoječih zahtev po nameščanju čistilnih naprav junija javnosti predstavilo predlog nove uredbe. Prejete pripombe na predlagane spremembe, ki so za strokovno in širšo javnost očitno podobno nesprejemljive kot trenutno še vedno veljavne zahteve, na ministrstvu še vedno preučujejo.
V skladu s spremembami bi morali najkasneje do konca leta 2017 vse objekte v državi priključiti na javno kanalizacijo ali na individualne male čistilne naprave, pri čemer je vlada zdaj najpogosteje uporabljene pretočne greznice prepovedala. Prebivalci, ki živijo na vodovarstvenih in drugih občutljivih območjih in ne bodo priključeni na javno kanalizacijo, bi morali nekaj tisočakov vredne individualne male čistilne naprave ali nepretočne greznice ob svojih hišah namestiti najkasneje do konca letošnjega leta, vsi drugi lastniki hiš brez javne kanalizacije pa do konca leta 2017.
Ker so se na ministrstvo vsuli očitki o popolni nesmiselnosti in tudi neuresničljivosti takšnih zahtev, jih je junija zrahljalo in hkrati predlagalo podaljšanje rokov tako za gradnjo javne kanalizacije kot individualnih čistilnih naprav. Pri tem je obvezno namestitev slednjih do konca leta 2021 predvidelo zgolj za lastnike hiš brez vsakršnega čiščenja.
Za nekatere preveč, za druge premalo popuščanja
Lastniki hiš brez priključka na javno kanalizacijo, a vsaj s preprosto greznico, bi morali za ustrezno čiščenje odpadnih voda poskrbeti le v primeru prenove oziroma rekonstrukcije svoje nepremičnine. Ob tem pa po novem nikomur ne bi bilo treba vlagati v malo čistilno napravo ali nepretočno greznico. Ministrstvo je v predlogu nove uredbe spet dovolilo tudi cenejše pretočne (večprekatne) greznice s podobnimi zmogljivostmi čiščenja, kot jih imajo male čistilne naprave.
Kljub radikalnemu omehčanju zahtev in podaljšanju rokov predlog ministrstva v javnosti ni naletel na odobravanje. Ponovnemu uvajanju pretočnih greznic se kot strokovno neutemeljeni in za okolje nesprejemljivi rešitvi upirajo vodarji, v občinskih vrstah pa kljub podaljšanju rokov še vedno ne vidijo realnih možnosti za zahtevano gradnjo javne kanalizacije na redkeje poseljenih območjih. To pa sta zgolj dve najbolj izpostavljeni vprašanji v množici odprtih dilem, za katere si je, kot rečeno, ministrstvo vzelo čas do decembra.
