Čeprav so praktično vsi vpleteni – župani, predstavniki komunalnega gospodarstva, vodarji in tudi marsikateri državljan – pozdravili junijsko odločitev ministrstva za okolje in prostor (MOP), da pokoplje nespametno zahtevo po čistilni napravi v vsaki hiši, nad konkretnimi predlogi sprememb zakonodaje niso najbolj navdušeni. Številne pripombe na osnutek nove uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode je ministrstvu do zaključka javne razprave prejšnji teden posredovalo kar 35 različnih predstavnikov občin, (komunalnih) podjetij, nevladnih organizacij in posameznikov. Da mnoga vprašanja ostajajo nedorečena, kaže tudi pojasnilo MOP, da septembra načrtujejo nov krog pogovorov z zainteresirano javnostjo.
Brez denarja ne bo muzike
V osnutku nove uredbe je ministrstvo zahtevo po namestitvi čistilne naprave v vse hiše brez javne kanalizacije nadomestilo s predlogom, da bi ta obveznost veljala zgolj za tiste prebivalce, ki zdaj čiščenja sploh nimajo urejenega. Ti bi morali čistilno napravo ob svoji hiši namestiti do konca leta 2021 in ne več najkasneje do konca leta 2017, kot velja zdaj. Lastniki hiš brez priključka na javno kanalizacijo, a vsaj s preprosto greznico, bi morali za ustrezno čiščenje odpadnih voda poskrbeti le v primeru prenove oziroma rekonstrukcije stavbe. Hkrati po novem nikomur ne bi bilo treba vlagati v malo čistilno napravo ali nepretočno greznico. Ministrstvo je v predlogu nove uredbe spet dovolilo tudi pretočne (večprekatne) greznice s podobnimi zmogljivostmi čiščenja, kot jih imajo male čistilne naprave.
Prav ta zadnji predlog ministrstva pa v javnosti sproža vroče polemike. Vodarji so opozorili, da gre za strokovno neutemeljeno rešitev, ki ni sprejemljiva zaradi močnega obremenjevanja okolja z izpuščanjem odpadne vode v naravo. Toda hkrati je dejstvo, da v slovenskih naseljih brez javne kanalizacije prevladujejo prav pretočne greznice, njihova zamenjava pa bi vsakega lastnika stala precej denarja – nekaj tisoč evrov.
Pomanjkanje denarja je tudi razlog, da eden večjih kamnov spotike ostajajo roki, do katerih morajo odvajanje in čiščenje komunalnih voda na redko poseljenih območjih s 50 do 2000 prebivalci urediti občine. Čeprav je ministrstvo predlagalo bistveno podaljšanje (z zdaj predpisanega leta 2017 na leto 2021 za vodovarstvena in druga občutljiva območja oziroma na leto 2027 za ostala območja), so po mnenju Združenja občin Slovenije tudi novi datumi postavljeni precej optimistično. »Občine se vsako leto soočajo s krčenjem finančnih sredstev v občinskih proračunih, prav tako sredstev za ta namen ni predvidenih v finančni perspektivi 2014–2020,« so pojasnili.
Evidenco naj vzpostavi vlada
Za Skupnost občin Slovenije je ključni problem nova naloga, po kateri bi morale občine oziroma njihova komunalna podjetja preveriti, ali in kako je odvajanje in čiščenje odpadnih voda urejeno v obstoječih objektih na njihovih območjih. To po njihovem pomeni preverjanje izdanih gradbenih dovoljenj, ki pa so v pristojnosti države in ne občin. Ker slednje nimajo niti pristojnosti vstopa na zasebno zemljišče, skupnost občin predlaga vladi, naj sama vzpostavi kataster obstoječih greznic in preveri, ali so ustrezne ali ne. Več pripomb, ki jih je prejelo ministrstvo, se je sicer nanašalo še na upravljanje malih čistilnih naprav (kar bi po predlogu MOP morala nase prevzeti komunalna podjetja), neracionalne zahteve po gradnji javne kanalizacije na redkeje poseljenih območjih, neprimerna merila za določitev občutljivih območij, prestroge mejne vrednosti emisij iz komunalnih čistilnih naprav, zahteve glede pogostosti praznjenja greznic. Kot rečeno, se bo ministrstvo nanje odzvalo jeseni.
