Nov predlog pravosodnega ministrstva predvideva dodatne popuste za prometne prekrškarje. Če je doslej veljalo, da je treba plačati le polovico izreče kazni, če jo je prekrškar plačal v manj kot osmih dneh, ministrstvo zdaj predlaga plačilo le tretjine kazni, če se jo poravna v osmih, in dve tretjini, če bi se jo poravnalo v naslednjih osmih dneh.
Odzivi na tak predlog so različni – od k prekrškom nagnjenih voznikov, ki novemu, dodatnemu popustu seveda iz razumljivih razlogov ne nasprotujejo, do prometnih strokovnjakov, ki v novem popuščanju pri plačevanju kazni ne vidijo ničesar drugega kot potuho za tiste, ki najbolj ogrožajo varnost v prometu. Zaenkrat takega predloga pravosodnega ministrstva ne podpira niti policija. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških je, kot je mogoče razbrati na spletnih straneh ministrstva za pravosodje, v strokovnem in medresorskem usklajevanju. Čeprav bi šlo za redno sprejemanje sprememb, bi bile te načeloma lahko sprejete še letos.
Zapor namesto položnice
Poleg tega bi lahko kazen po novem odslužili tudi z zaporom ali delom v splošno korist. Poročali smo že, da država končno ukinja uklonilni zapor, po katerem je bil tisti, ki ni plačal določene kazni in je moral v zapor, po prihodu iz njega državi to kazen še vedno dolžan plačati. Zdaj naj ne bi bilo več tako, z zaporom bi se dalo kazen tudi »odslužiti«. Kar pa spet sproža hude pomisleke v smislu, da si bodo premožnejši lahko privoščili delati prekrške in jih z dodatnim popustom tudi plačevati, revnejšim pa ne bo preostalo drugega, kot da se pustijo zapreti in kazen odslužijo za rešetkami. Nadomestni zapor bi prišel v poštev le v primeru, če bo imel storilec neplačane in neizterljive globe oziroma kazni za vsaj dva prekrška. V postopku odsluženja kazni z zaporom pa bi bilo mogoče zaprositi tudi za odsluženje s koristnim delom v javno dobro. Glede na predlog bi bil vsak dan zapora »vreden« 84 evrov, natančneje, sodišče bi za vsakih začetih 84 evrov odredilo en dan zapora oziroma osem ur dela. Zapor ne bi smel biti daljši od 90 dni.
Glede na predlog bi predlagatelj globe (recimo policija ali redarstvo) izterjavo takoj po preteku roka za plačilo odstopil Finančni upravi RS, ta pa bi lahko takoj začela postopek izvršbe, v kateri bi zdaj že dolžnik (prej prekrškar) lahko zaprosil tudi za obročno odplačevanje kazni.
Nič o finančnih učinkih
Glavni argument pravosodnega ministrstva je, da bi vsi ti ukrepi po njihovi oceni spodbudili storilce prekrškov k čim prejšnjemu plačilu izrečene globe in stroškov postopka, s čimer pa je povezana predvsem razbremenitev prekrškovnih organov in sodišč. V predlogu finančne posledice sprememb niso opredeljene, tako da ni jasno, ali ministrstvo računa s spremembami bolj »okrepiti« proračun s pobranimi globami ali pa ga zaradi večjih »popustov« osiromašiti. Lani je bil državni proračun na račun pobranih kazni in glob zaradi prometnih prekrškov bogatejši za slabih 30 milijonov evrov. K temu je treba prišteti še kazni in globe, ki jih poberejo redarji in gredo v občinske proračune. Lani je 212 občin pobralo za dobrih 11,6 milijona evrov kazni in glob.
