Nič posebnega. Pred štirinajstimi dnevi sem si zlomil prst, a se dobro celi. Vsak dan je boljše, verjetno pa bom igral z opornico.
V kakšnem stanju je reprezentanca po polovici treningov v pripravah na tekmo s Švico?Vzdušje je dobro, zavedamo se pomembnosti tekme. Na treningih moramo dati vse od sebe, poslušati selektorja, kar zahteva od nas, da bomo zamisli pokazali na igrišču v soboto v Baslu in v torek v Mariboru proti Estoniji.
Ste najstarejši član slovenske reprezentance, za vami je veliko tekem za biti ali ne biti, zato imate tudi nalogo, da soigralce usmerjate skozi priprave.Ni enostavno, saj smo v ključnem obdobju za razplet kvalifikacij. Izkušenj imamo dovolj. Verjetno bo tekma v torek z Estonijo v Mariboru še težja kot s Švico. Z reprezentancami s severa Evrope imamo težave, saj jim težko zabijamo gole. Igrali bomo na zmago, čaka pa nas zelo trd boj. Ponavljati moramo tisto, kar smo počeli na zadnjih tekmah, torej držati žogo v svoji posesti in igrati kombinatorno. Najpomembneje je, da ne počnemo takšnih napak kot proti Angliji, ko smo imeli točko že v rokah. Iz te tekme smo se naučili, da moramo strniti vrste, si pomagati med seboj in se več pogovarjati.
Pred šestimi leti ste izgubili prijateljsko tekmo z Anglijo, nato pa odlično odigrali finiš kvalifikacij, ki je prinesel uvrstitev na svetovno prvenstvo v Južni Afriki. Ali se lahko ponovi zgodovina?Upam. Malce je negotovosti, ker je večina igralcev komaj začela državna prvenstva, zato imajo v nogah malo tekem. Nekateri fantje so v svojih klubih v dobri formi, kar je spodbuda za vse preostale. Na koncu vedno odloča kolektiv.
Kakšen je vaš pogled na Švico?Izjemno kakovostna reprezentanca, ki je boljša od Anglije, a je premagljiva. Nazadnje smo jih s slabšo igro premagali oktobra lani v Mariboru. Slabše ne moremo igrati, lahko le bolje. Tekme s Švico so zelo različne. V Bernu oktobra 2013, ko smo izgubili z 0:1, je bila ena naših najboljših tekem, saj smo imeli veliko priložnosti. Oktobra lani v Mariboru smo bili podrejeni, a smo zmagali. Ob vsej kakovosti imajo Švicarji pomanjkljivosti v obrambni vrsti. Ne smemo prejeti gola, predvsem pa moramo potrpežljivo čakati na svojo priložnost. Upam, da bo sreča na naši strani in se vrnemo s polnim izkupičkom.
Vaš tekmec za mesto v napadu Robert Berić je zelo napredoval v zadnjih letih.Za njim je izredna sezona. Lepo je, da mu je uspel velik prestop. Je še mlad, zato potrebuje še veliko tekem za nabiranje izkušenj. Prestop v Francijo je odskočna deska. V naslednjega pol leta bomo videli, ali je iz pravega testa. Francoska liga je zahtevnejša, dvoboji so bolj ostri. Želim mu vso srečo in veliko uspeha. Vesel sem, da imamo tako kakovostne napadalce. Upam, da bo tudi Robert za reprezentanco zabil 30 golov.
Vi ste v polnem tekmovalnem ritmu, a letos ste na japonskih igriščih manj časa, kot ste bili v minulih sezonah.Sistem igre Nagoje je letos drugačen, saj gre v boju s klubi iz spodnjega dela predvsem za preživetje. Ker se predvsem branimo, nimam veliko možnosti za igro v napadu. V dosedanji karieri še nisem bil toliko časa na klopi. Po drugi strani je to dobro, da se malce spočijem, saj so razmere na Japonskem zaradi vročine in vlage zelo zahtevne za igranje. V polnem tekmovalnem pogonu sem vse od junija. Ni bilo časa za dopust. Glede moje forme ni nobenih skrbi, saj sem dobro pripravljen. A sam ne morem narediti ničesar, odloča moč kolektiva.
Na Japonskem ste od leta 2012 in očitno se dobro počutite.Uživam. Zelo dobro sem se prilagodil na razmere, ki so sicer specifične, a okolje je urejeno. Plače so tako redne kot v Nemčiji. Veliko mi pomeni mir, saj grem lahko kamor koli, pritiska na igralce skoraj ni, povsem drugače kot v Nemčiji. Počutim se odlično, hrana mi ustreza in prav zaradi asketskega načina življenja sem si za kakšno leto podaljšal kariero. Če bi ostal v Nemčiji, bi zaradi naporov verjetno že razmišljal o slovesu.
Ali je novo vodstvo Olimpije z vami vzpostavilo stik in vam ponudilo kakršnokoli vlogo?Ne. Na Japonskem si želim ostati vsaj še leto dni. Nimam še motivacije za vrnitev domov.
