Na prepad med formalno skrbjo za varnost bolnikov in prakso je zdaj pokazal še upravni nadzor ministrstva za zdravje v UKC Ljubljana po primeru Radan. Tudi tokratni nadzor po sumih, da je zdravnik samovoljno pospešil smrt nekaterih bolnikov, opozarja na neprimeren odziv njegove okolice: »Nadzorni mehanizmi, ki so že bili vzpostavljeni, so zatajili oziroma se jih zaposleni niso držali.« A čeprav bi lahko nered, ki so ga zaznali nadzorniki, vplival na zdravljenje številnih bolnikov, so se ob skrb vzbujajočih ugotovitvah v UKC Ljubljana včeraj zavili v molk. Po njihovem je poročilo z ukrepi, ki jih morajo sprejeti, »dvostranska zadeva med UKC Ljubljana in ministrstvom za zdravje«. V javnosti ga ne nameravajo podrobneje komentirati.
Molk kot strategija?
V UKC so napovedali, da bodo zahteve ministrstva spoštovali. Na novinarska vprašanja, katere konkretne ukrepe za povečanje varnosti svojih pacientov so že uvedli in katere še bodo, pa v javnem zavodu, kjer bolnišnično zdravijo več kot 100.000 ljudi na leto, niso odgovorili. Pa čeprav so v največji slovenski bolnišnici zakonsko zavezani k odgovarjanju na novinarska vprašanja. Ker na Dnevniku menimo, da ima javnost pravico do seznanjenosti z ukrepi bolnišnic za varnost pacientov in njihovem odzivanju na ugotovitve nadzornikov, se bomo na molk UKC Ljubljana po potrebi pritožili.
S prvotnim molkom in kasnejšimi skopimi pojasnili so se v UKC odzvali tudi na nedavno medijsko poročanje o nadzoru programa otroške srčne kirurgije. Svojstven pogled na odnose z javnostjo pa je aktualni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Baričič izkazal že ob avgustovskem prevzemu funkcije. Novinarjem je takrat priporočil, naj se raje kot dogajanju v UKC Ljubljana posvečajo razmisleku o posledicah alkohola, tobaka in drugih škodljivih razvad.
Že znane nepravilnosti in kopica novih ugotovitev
Ugotovitve upravnega nadzora potrjujejo, da v bolnišnici javnosti dolgujejo marsikatero pojasnilo. Med drugim je pokazal, da v bolnišnici niso dosledno upoštevali dokumentov in notranjih aktov, ki jim nalagajo skrb za varnost in kakovost zdravljenja, nekateri med njimi pa so neusklajeni in težko razumljivi. Pomanjkljivi so bili tudi interni nadzori, nedosledno je obveščanje o varnostnih zapletih, pri odločanju o zdravstveni oskrbi pa na primer niso dovolj spoštovali pravice pacienta do samostojnih odločitev, kakšno naj bo zdravljenje.
Čeprav se je upravni nadzor večinoma ukvarjal s pravnimi vidiki skrbi za varnost pacientov, so vnovič nanizane tudi nekatere ugotovitve nedavnega nadzora nad zdravstveno nego na nevrološki kliniki, ki je razkril »gojišče« primera Radan. Medicinske sestre navodilom zdravnikov glede na ugotovitve nadzornikov večinoma le »mehansko sledijo«, nedorečena je paliativna oskrba bolnikov, pomanjkljivo beleženje podatkov in spremljanje porabe zdravil... Nadzorniki so potrdili tudi nekatere ugotovitve januarja zaključenega internega nadzora v bolnišnici – od spornega molka nekaterih Radanovih sodelavcev, ki na dogajanje niso pravočasno opozorili, do neutemeljenega odstopanja od kliničnih obdukcij umrlih, zaradi katerega je ravnanje osumljenega zdravnika še toliko težje preiskovati.
Nadzor, ki so ga na ministrstvu za zdravje predstavili včeraj, se je dotaknil tudi nespoštovanja delovnopravne zakonodaje. Ugotovil je neustrezno pooblaščanje ljudi za vodenje posameznih enot in sklepanje pogodb o zaposlitvah za nazaj. Bolnišnica tudi ni izkoristila mehanizmov ugotavljanja odvisnosti zaposlenih od psihoaktivnih substanc, s tem pa je vzpostavila okolje, kjer so se lahko pojavljale še druge nepravilnosti.
Na epilog medtem čaka še nadzor zdravniške zbornice v primeru Radan, ravno včeraj pa je bila predvidena sodna obravnava tožbe tega zdravnika proti UKC Ljubljana kot nekdanjemu delodajalcu, a so jo preložili na prihodnji mesec.
Pomembno sporočilo za vse
Odločbo, po kateri mora v nadzoru ugotovljene nepravilnosti odpraviti, je ministrstvo za zdravje ljubljanskemu UKC izdalo že konec julija. A, tako ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, prinaša tudi sporočilo drugim v zdravstvu: »Opozorilne dogodke je treba jemati resno, kot poduk.« Napovedala je niz ukrepov za izboljšanje varnosti in kakovosti zdravljenja na državni ravni – prenovo spremljanja kazalnikov kakovosti, bolnikom bo kmalu v pomoč lestvica bolnišnic glede na varnost in kakovost. Postavili bodo tudi mehanizem nagrajevanja bolnišnic glede na to lestvico.
Primerjave bolnišnic je ministrstvo pred časom že objavljalo, a so jih opustili. Predvsem zaradi vprašljive verodostojnosti podatkov.
