Kot da begunska kriza ne bi že dovolj vrgla s tira predvidene tematike drugega velikega vrha o zahodnem Balkanu, je včeraj tik ob koncu srečanja visokih predstavnikov dvanajstih držav prišla še tragična novica. Nemška kanclerka Angela Merkel, podpredsednica evropske komisije Federica Mogherini, srbski premier Aleksandar Vučić in gostitelj, avstrijski kancler Werner Faymann, so se v palači Hofburg ravno spravili na oder za sklepno tiskovno konferenco, ko je slednji oznanil pravkar sprejeto novico: blizu Dunaja so našli zapuščeni tovornjak s trideset do petdeset že razpadajočimi trupli. Preiskava je še tekla, a vsem je bilo bolj ali manj jasno, kdo so ljudje, ki so se domnevno zadušili v vozilu, ki naj bi ga romunski državljan registriral na Madžarskem.
Drugi vrh voditeljev šestih članic EU in šestih držav zahodnega Balkana, ki to želijo postati, je bil v osnovi namenjen krepitvi čezmejnega sodelovanja, reševanju medsebojnih vprašanj in predvsem ohranjanju evropske perspektive. Toda begunska kriza je ta program letos vrgla s temeljev, ker so prav države zahodnega Balkana, predvsem Makedonija in Srbija, preplavljene z begunci oziroma migranti, obenem pa so na vrhu sodelovale zelo pomembne članice EU in predstavniki evropske komisije. Vrh je tako predstavljal priložnost za razpravo držav, najbolj vpetih v migrantsko krizo. A konkretnih rešitev ni ponudil, navsezadnje zato, ker to vprašanje zahteva rešitev na evropski ravni.
Srbija: EU za nas ni bankomat
Najbolj je trenutno na udaru Srbija, kjer se je letos registriralo 94.000 beguncev. Premier Aleksandar Vučić, ki je na sklepni tiskovni konferenci nastopil, zato ker njegova država predseduje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, je dejal, da od EU ne pričakujejo denarja za reševanje migrantskega vprašanja. »Evropska unija za nas ni bankomat,« je rekel in povedal, da je Srbija pripravljena prevzeti svojo vlogo v pomoči beguncem, pri čemer je jasno, da je ta del trenutno nesorazmerno velik. Neposrednejši in bolj kritičen do evropskega pristopa je bil zunanji minister Ivica Dačić: »To je evropski problem, vendarle od nas pričakujete, da bomo prvi sprejeli strategijo.«
Njegova država je na dunajski vrh prišla še z enim obetom: da vendarle dobi časovno obljubo o odprtju prvih poglavij v pogajanjih o članstvu v Evropski uniji, potem ko je v torek v Bruslju s Kosovom sklenila štiri odmevne sporazume. Merklova, ki je politična pokroviteljica vrha o zahodnem Balkanu, je Srbijo pohvalila, ni pa dala datumske obljube. Evropski komisar za sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn je bil konkretnejši, omenjal je začetek leta 2016.
Nazaj h kvotam
Merklova je dejala, da je potrebno rešitev vprašanja migracij »najti v evropskem duhu, v duhu solidarnosti«. Toda kakšno? Praktično vsi se strinjajo, da je dublinska uredba neslavno propadla – po njej je za begunca odgovorna država, v katero je begunec prvič stopil na tla EU. Glavno vprašanje ostaja, kako zmanjšati begunske tokove in doseči, da si bodo države članice enakomerneje porazdelile breme, saj so najbolj na udaru tiste z zunanjo mejo in tiste, ki so najbolj zaželeni končni cilj. Hahn je napovedal vrnitev k predlogu kvot, ki je v prvem poskusu neslavno propadel. Dejal je, da glede na zadnje dogodke upa na soglasje, podobno je dejala tudi Merklova, Faymann pa je izpostavil tudi pomen boja proti tihotapcem ljudi, ki v zdajšnji begunski krizi zaradi razmer v Siriji in drugje mastno polnijo žepe.
Črna gora uredila mejo tudi s Kosovom
Ob vsem tem so dosežki in izzivi zahodnega Balkana potisnjeni v ozadje, tudi to, da je Črna gora po sredinem podpisu mejnega sporazuma z BiH enakega podpisala še s Kosovom. Eden glavnih izzivov regije je sicer vzpostavljanje cestnih, železniških in drugih povezav. Na vrhu so tu storili korak naprej in potrdili 24 čezmejnih energetskih, cestnih in železniških projektov med BiH, Srbijo, Črno goro, Kosovom, Albanijo ali Makedonijo, ki so vredni 7,7 milijarde evrov in naj bi prinesli 200.000 delovnih mest, EU pa je zanje obljubila 600 milijonov evrov. Posebej izpostavljeni sta avtocesta Beograd–Priština–Drač in obnova železniške proge Beograd–Sarajevo.
Prvi vrh o zahodnem Balkanu je potekal lani v Berlinu, prihodnje leto bo predvidoma v Parizu in nato v Rimu. Dogovorjenih je najmanj pet takšnih letnih srečanj, ki se jih udeležujejo predsedniki vlad, zunanji in gospodarski ministri dvanajstih držav in predstavniki evropske komisije.
