V diplomatskem političnem svetu velja, da zanikanje vsebuje pol resnice. Ko je minister Cameronove konservativne vlade za kulturo John Whittingdale, ki je pristojen za medije, sredi julija oznanil podroben pregled BBC oziroma njegove velikosti, financiranja in družbenega nadzora, je čutil potrebo po zanikanju, saj je dejal, da »ne želi uničiti ali spodkopati BBC«. Kateri del zanikanja vsebuje resnico?
Kazen – ukinitev naročnine
Vsem, ki delamo v britanskem medijskem svetu, je jasno, da želi Cameronova konservativna vlada ne samo zaradi maščevalnosti (BBC je bil za konservativce vedno leglo levičarstva in pretirane kritičnosti do aktualne vlade ne oziraje se na njeno ideološko naravnanost), ampak tudi zaradi svoje ultrakapitalistične in prokorporacijske naravnanosti in tržnega fundamentalizma BBC najmanj minimizirati. Pomanjšati iz globalnega medijskega orjaka v zanje neškodljiv medij, ki bi plesal na vladino muziko. Številni konservativni politiki tako sovražijo BBC, da ne bi imeli nič proti njegovemu uničenju. Kaj drugega bi lahko sklepali po tem, da je pred kratkim celo petdeset konservativnih poslancev zahtevalo odpravo obvezne naročnine za BBC, ki bi jo nadomestili s prostovoljno naročnino. To bi pomenilo začetek konca javne radiotelevizije na Otoku in BBC, kakršnega poznamo. To je nekaj, česar si velika večina Britancev, ki so upravičeno ponosni na BBC, ne želi. Težko je verjeti, da si konservativna vlada želi uničiti eno izmed po svetu najbolj znanih in spoštovanih britanskih ustanov zaradi ozkosrčnih ideoloških razlogov. Pa je morda res.
Minister Whittingdale je bil nekoč svetovalec pokojne konservativne premierke Margaret Thatcher, ki ji je bil BBC boleč trn v peti. Te dni je ponudil novo zanikanje, ko ga je veteranski televizijec Alastair Stewart na televiziji ITV vprašal, ali je njegova želja po zmanjšanju BBC nekaj nedokončanega iz časov, ko je bil svetovalec premierke Thatcher. »Nihče ne govori o demontaži BBC,« je dejal. Kar je res, je res. Britanci radi pokritizirajo BBC. Od gledalcev do uslužbencev BBC. Na samosvoj način, ker ga imajo za svojega. Posebno zato, ker ima, kot vem iz prve roke, saj sem bil BBC-jev uslužbenec 22 let, preveč visoko preplačanih samovšečnih šefov, ki mislijo, da so od boga dani, in preveč birokracije. Osramotil ga je tudi škandal, povezan s pokojnim pošastnim pedofilom Jimmyjem Savilom. Zaradi njegove priljubljenosti in milijonov gledalcev, ki jih je prinašal, so bili v bitki za gledalce na BBC gluhi in slepi, ko je šlo za govorice o Savilu in njegovih slavnih pedofilskih pajdaših. A večji problem BBC je v tem, da se je zaradi kritičnosti zameril vsem vladam in premierjem.
Možno je, da so Britanci postali bolj in preveč kritični do BBC zaradi stalne, pogoste zle kritike konkurenčnih medijev, posebno desničarskega tiska, ki je v lasti glavnega lastnika konkurenčne televizijske hiše, Murdochove televizijske mreže BSkyB. Tej so konservativci zelo naklonjeni. Tako naklonjeni, da so Cameronovemu prvemu ministru za kulturo (2010–2012) Huntu rekli »minister za Murdochove zadeve«.
Izguba za Britanijo in svet
Če bi Cameronova vlada devetdesetletni BBC oropala obvezne naročnine, bi BBC, kakršnega poznamo in kakršnega so poznale prejšnje generacije, izginil. Britanija in svet bi bila brez BBC, pa naj gre za odlične televizijo, radio ali spletno stran, drame ali filme, veliko revnejša. BBC je ne samo najboljša javna radiotelevizija na svetu z najboljšo spletno stranjo, ampak tudi britanska ustanova, ki je ključnega pomena za britansko kulturo. BBC bo na pritiske konservativne vlade odgovoril s svojimi predlogi sprememb v septembru. Na svoji strani ima veliko zaveznikov.
Med najnovejšimi vplivnimi branilci je priljubljeni avtor Armando Iannucci, ki je v govoru v Edinburgu dejal, da je Murdochov tisk zastrupil razprave o BBC in da želijo Cameronovi ministri ubiti BBC, tako da mu »pomagajo narediti samomor«. Britance je pozval, naj obranijo BBC pred torijsko vlado in Murdochom. Vse je povedal, ko je dejal: »Če bi bi bil BBC oborožitveni sistem, bi pol vlade odletelo v Savdsko Arabijo, da bi jo (pred prodajo) prepričali, kako briljanten je.« Konservativne načrte z BBC je med kampanjo pred majskimi volitvami morda razkril sam premier David Cameron, ko je z nasmehom dejal, da »bo po volitvah ukinil BBC«. Navzoči takrat niso vedeli, ali misli resno ali se šali.
