V preteklih mesecih je bilo mogoče slišati napovedi, da se obeta vroča politična jesen, in celo razmišljanja, da bi ta lahko odnesla sedanjo vlado. A večina naših sogovornikov tako v političnih vrstah kot tudi med političnimi analitiki ocenjuje, da kakšne »indijanske politične jeseni« vendarle ne gre pričakovati in da se prve povolilne napovedi Janeza Janše, da Cerarjeva vlada letošnjega leta ne bo preživela, ne bodo uresničile. Eden glavnih izzivov za koalicijo v prihodnjih tednih je sprejemanje proračuna za leto 2016. Ta mora namreč slediti fiskalnemu pravilu, kar pomeni znižanje proračunskih odhodkov. Ob tem se bodo nedvomno odvijale precej ostre razprave, usodnih napetosti pa v koalicijskih vrstah ne pričakujejo. S proračunskim razrezom za prihodnje leto so očitno najbolj zadovoljni v SD. Sredstva za obrambni resor, ki ga vodi njihova ministrica, se namreč ne bodo zmanjšala, saj je premier Cerar to obljubil generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu. Prav tako Socialnih demokratov ne skrbi proračun kmetijskega ministrstva, saj vanj večinoma pritekajo evropska sredstva. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa bo po navedbah prvaka SD Dejana Židana prihodnje leto v primerjavi z letošnjim bogatejše za 51 milijonov evrov.

S tem, ko se je koalicija pri proračunu pokazala kot socialna, je – tako pravi Židan – odpadel eden od treh razlogov, zaradi katerih bi se po razmišljanjih Socialnih demokratov iz začetka letošnjega leta lahko postavilo vprašanje njihovega vztrajanja v vladi. Druga dva sta bila fiskalno pravilo in strategija upravljanja državnega premoženja, pri sprejemanju katerih pa so bile ključne pripombe SD prav tako upoštevane. Pri prodaji petnajstih podjetij, med katerimi je Telekom, pa Socialni demokrati po napovedi njihovega predsednika tudi ne bodo v tolikšni meri zaostrovali, da bi to ogrozilo koalicijo. Spisek je bil namreč sprejet že v času vlade Alenke Bratušek, o njegovi spremembi pa se vladnim strankam ob podpisu koalicijske pogodbe ni uspelo dogovoriti. »Razlogov, da bi SD razmišljala o odhodu iz vlade, torej ni,« ocenjuje Židan.

Nekateri naši sogovorniki pa dodajajo, da bi si Socialni demokrati, ki so z odhodom iz koalicije resno grozili ob aferi Veberkom, nove tovrstne grožnje v tem trenutku težko privoščili. Tudi brez SD bi namreč imela koalicija 46 glasov in bi se Cerar Socialnim demokratom kaj lahko tudi odpovedal.

Prav tako ni pričakovati, da bi pri proračunu zaostrila stranka DeSUS. Čeprav nekateri njihovi ministri, na primer ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, s predlaganim razrezom ne morejo biti zadovoljni, pa so v proračunu za prihodnje leto predvidena obljubljena sredstva za regres upokojencev in usklajevanje pokojnin, pri čemer je vztrajal prvak DeSUS Karl Erjavec. Tako sta bila, kot je mogoče slišati v koalicijskih vrstah, na julijski proračunski seji vlade na Brdu pri Kranju najbolj nezadovoljna ministra iz vrst SMC: notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar in minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Tudi politični analitik in nekoč pomembni politik LDS in Zares Bogdan Biščak ocenjuje, da bo vlada proračun »skrpala«, ne da bi jo zaradi njega zapustil kdo od ministrov. Po njegovih ocenah bo proračun ugoden za tiste člane vlade, ki imajo v njej pomembnejšo težo, pri čemer je izpostavil finančnega ministra Dušana Mramorja, pa ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, zunanjega ministra Karla Erjavca in ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Tisti ministri, ki nimajo pomembne teže, »in takšnih je v sedanji vladi kar nekaj«, pa bodo dobili precej manj, kot želijo.

Vladne stranke bolj skrbijo sindikati

Bolj kot proračunsko dogajanje v koaliciji naše sogovornike iz največje vladne stranke skrbijo usklajevanja s sindikati javnega sektorja. Ti namreč zahtevajo, da se uresniči dogovor s konca lanskega leta in sprostijo varčevalni ukrepi, vredni okoli 320 milijonov evrov. A jim je vlada pripravljena prisluhniti le glede napredovanja in regresa v višini okoli 130 milijonov evrov. Da bi nezadovoljstvo sindikatov lahko omajalo koalicijo, v SMC sicer ne pričakujejo, si pa nikakor ne želijo, da bi se na primer Sviz ali pa Fides podala na ulice in bi se torej ustvarjale napetosti v družbi.

Vroča tema letošnjega političnega poletja, ki se lahko vleče tudi v jesen, je arbitražna afera. Vendar pa ta, če ne bo kakšnih novih obremenjujočih ugotovitev, Karla Erjavca očitno ne bo odnesla z ministrskega mesta. Erjavec je v intervjuju za naš časopis dejal, da sam ne namerava odstopiti, bi pa zapustil vladne vrste, če bi to od njega zahteval premier. Da Miro Cerar Erjavčevega odhoda vsaj za zdaj ne bo zahteval, pa kaže tudi petkovo sporočilo iz premierjevega kabineta, da je zunanji minister »pri izvajanju aktualnih zadev v slovenski zunanji politiki deležen nadaljnjega zaupanja predsednika vlade«. Bi se pa Erjavec po mnenju nekaterih naših sogovornikov od vlade po vsej verjetnosti moral posloviti, če bi arbitražno sodišče sklenilo, da arbitražnega postopka ne bo nadaljevalo. Čeprav zunanji minister zagotavlja, da on niti v primeru, če bi premier zahteval njegov odstop, ne bo rušil sedanje vlade, pa je v omenjenem intervjuju tudi dejal, da je vlada, v kateri ni vseh predsednikov koalicijskih strank, nedvomno oslabljena.

Ključno je dogajanje v SMC

Padec sedanje vlade bi gotovo lahko povzročilo, če bi nastala večja trenja oziroma razkol v največji stranki SMC, česar pa Biščak za zdaj ne pričakuje. Po njegovi oceni bi se to lahko zgodilo, če bi bile pri dosedanjem Cerarjevem delu razkrite kakšne večje nepravilnosti ali če bi občutno padla podpora vladi in SMC, zaradi česar bi se začela rušiti notranja koherentnost stranke. A podpora vladi po zadnjih javnomnenjskih raziskavah celo raste, SMC pa tudi ostaja (vsaj) na drugem mestu strankarske lestvice. Prav tako Biščak v SMC ne vidi ljudi, ki bi se s svojim intelektualnim potencialom, ugledom in energijo lahko postavili kot alternativa Cerarju in bi stranki napovedovali višji rejting.

Karl Erjavec v intervjuju za Dnevnik ni varčeval z ostrimi ocenami na račun prvaka opozicije. Po njegovih ocenah je v ozadju napadov nanj prav Janez Janša, čigar glavni cilj je zrušiti vlado. Po Biščakovem mnenju pa je prvak SDS postal precej nerelevanten in bodo njegovi, četudi ostri napadi, ki jih je mogoče pričakovati v prihodnjih mesecih, težko ogrozili koalicijo. Kot argumente za to tezo navaja, da Janša zaradi rušenja strank na desnici tudi v tem delu političnega prostora nima več resnih zaveznikov. »NSi se mu, če si zaradi svojih volilcev ne more privoščiti drugačnega ravnanja, občasno sicer pridruži, a vsi vemo, da prvak SDS v Novi Sloveniji ni nič bolj priljubljen kot na levici.« Prav tako je po Biščakovem prepričanju močno padla Janševa osebna kredibilnost. »Ustavno sodišče lahko še stokrat razsodi, da ni kriv, ljudje vedo, da ni šlo za biomaso, temveč za patrie.« Nekdanjemu generalnemu sekretarju LDS in Zares se zdi torej zelo verjetno, da »napovedana vroča politična jesen ne bo zelo vroča«. »Čeprav je slovenska politika nepredvidljiva, se kaj lahko zgodi, da politična jesen ne bo tako vroča, kot nekateri napovedujejo,« se strinja tudi Židan.