Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis se je včeraj v francoski vasi Frangy-en-Bressu udeležil tradicionalnega zborovanja skupine levih socialistov pod taktirko nekdanjega ministra za gospodarstvo Arnauda Montebourga. Pred tem se je v Parizu z voditeljem francoske radikalne levice Jean-Lucom Mélenchonom pogovarjal o sklicu evropske konference, na kateri bi razpravljali o novi evropski politiki, ki bi si prizadevala zagnati gospodarsko rast s povečano kupno močjo ljudi in povečanim povpraševanjem in bi nasprotovala varčevalni politiki, kakršno zagovarja nemška vlada.
Podobno kot je Montebourg po lanskem izstopu iz vlade postal nasprotnik predsednika Françoisa Hollanda, je Varufakis od julija, ko ni več v vladi, eden od nasprotnikov še vedno zelo priljubljenega Aleksisa Ciprasa, ki je v četrtek odstopil kot premier, da bi se na novih volitvah znebil upornih poslancev z levega krila Sirize, tudi Varufakisa. Ta zdaj sicer pravi, da si prizadeva »obnoviti enotnost Sirize«, a težko je verjeti, da bo ostal v Ciprasovi stranki. Prav tako se najbrž ne bo priključil novi grški stranki radikalne levice, ki jo je ustanovilo Sirizino levo krilo, saj je zanjo preveč proevropski in egocentričen.
Dežujejo tudi očitki
Ob vsem svojem velikem ekonomskem znanju pa Varufakis ni politik, ki bi znal okoli sebe zbrati privržence in ustvariti zavezništva. Zdaj mu tudi očitajo, da je kriv za gospodarski zastoj v Grčiji, zaprtje bank in julijsko omejeno delovanje bankomatov. Na pogajanjih z upniki naj bi mu šlo predvsem za to, da je blestel s svojimi argumenti. Predvsem pa kot minister ni sprejel nobene pomembne odločitve proti korupciji in oligarhom, ki ne plačujejo davkov. Sicer sam zdaj pravi, da mu je to preprečevala trojka. »Kljub temu smo sprejeli ukrepe, zlasti proti davčnim utajam,« je dejal pred nekaj dnevi. »Eden od ukrepov je računalniški program, ki omogoča primerjanje med nakazovanjem denarja na bankah v zadnjih 20 letih in plačanimi davki.« Tako naj bi na ta način v prihodnosti našli več kot 6000 davčnih utajevalcev.
V Francijo je zdaj prišel zato, da bi omogočil večje povezovanje evropske levice. Po njegovih besedah bi bilo treba »demokratizirati evrsko območje in njegove ustanove«. Je za povezovanje vseh naprednih ljudi, ki nasprotujejo tehnokratom iz Bruslja, prepričanim, da »je mogoče vse politične probleme obravnavati kot tehnične«. Zavzema se tudi za tesnejše povezovanje evropskih držav, za tesnejšo politično unijo, ki je »nujna, da bi monetarna unija lahko ustrezno delovala«. V intervjuju za dnevnik Le Monde, kjer je tretji program pomoči Grčiji označil za kapitulacijo vlade nasproti upnikom, pa je med drugim dejal: »Ne bomo mogli izpolniti naših zavez in doktor Schäuble nam bo nato onemogočil pomoč. Njegov cilj je grexit. A njegov končni cilj je Francija, njena socialna država, njeno delovno pravo, njena državna podjetja.«
