Nasilje v šolah je vse bolj pereča problematika, zato na ministrstvu za izobraževanje vztrajajo, da se ga bodo lotili s spremembami zakonodaje. Po odmevnem primeru nasilja v osnovni šoli Deskle so predstavniki ministrstva aprila napovedali odločen boj, a po mnenju ravnateljev in drugih strokovnjakov na nenavaden način. Napovedali so namreč, da bodo v krovni šolski zakon (ZOFVI) vključili člen, ki bo nasilje v šolah prepovedal. Spremembo naj bi uveljavili še letos, razlog za to pa naj bi bila opozorila (sicer neimenovanih) domačih in tujih organizacij naši državi, ker nasilja v šolah še ni prepovedala.
Papirnata prepoved nasilja ostaja
Pred začetkom novega šolskega leta so nam z ministrstva za izobraževanje potrdili, da načrtov še niso opustili: »Ob spremembah ZOFVI bomo zagotovo vključili tudi ta del. Pri tem bomo poudarili predvsem zahtevo po varnem in spodbudnem učnem okolju, kjer je prepovedana vsakršna oblika nasilja in neenake obravnave, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etnični in narodni pripadnosti ter posebnosti v telesnem in duševnem razvoju.«
Kdaj se bodo na ministrstvu lotili spreminjanja zakonodaje, še ni znano. So pa ravnatelji nad eno od prioritet pri načrtovanih spremembah presenečeni, saj nasilja v šolah ne dovoljujejo že zdaj, četudi jim tega zakon ne nalaga. Več težav imajo s tem, kako se (poleg zaščite žrtve) odzvati, če ga kljub vsemu zaznajo. Po mnenju antropologinje dr. Vesne Vuk Godina so takšni načrti ministrstva še eden od dokazov, da večina sestavljalcev predpisov razmer v šolah sploh ne pozna.
Prevozi otrok še vedno neurejeni
Bolj odločno reagiranje ministrstva pa bi potrebovala pobuda svetovalca pri varuhu človekovih pravic Gašperja Adamiča, na katero je opozoril prejšnji mesec med srečanjem ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič z varuhinjo Vlasto Nussdorfer. Osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki v starosti od 18 do 26 let obiskujejo posebne programe vzgoje in izobraževanja, namreč še naprej nimajo pravice do brezplačnega prevoza med krajema bivanja in izobraževanja. Vsega je kriv en sam člen zakona o osnovni šoli, ki omenjene skupine med učenci, ki so sicer upravičeni do brezplačnega prevoza, sploh ne navaja. To po mnenju varuha pomeni diskriminacijo te skupine in tudi kršitev uzakonjenega izenačevanja možnosti invalidov. Ministrica za izobraževanje je že napovedala, da bo primere preučila in skušala vključiti v sistem financiranja.
A tik pred začetkom novega šolskega leta starejši učenci z motnjami v duševnem razvoju še vedno nimajo zagotovljenega prevoza. Kot so nam sporočili z ministrstva za izobraževanje, nameravajo skupaj z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti šele preučiti predlog varuha in zakonodajo, šele na podlagi tega pa bodo »sprejeli ustrezno odločitev«. Kdaj, ni znano. Medtem pa stroški in organizacija prevozov teh učencev po informacijah varuha ostajajo v domeni staršev. Nekateri tako do šole z ustreznim programom in nazaj dnevno prevozijo tudi do 200 kilometrov.
