Osnovne šole so letos šolski inšpekciji prijavile že 34 primerov nasilja, lani so v vsem letu podale 94 prijav. Ker je to aktualna in pereča problematika, želi ministrstvo za izobraževanje narediti nekaj, česar se doslej šolske oblasti še niso domislile: v krovni šolski zakon (ZOFVI) nameravajo vključiti člen, ki bo nasilje v šolah prepovedal.
Na srečanju ravnateljev Osnovna šola na Slovenskem včeraj na Bledu je dr. Erika Rustja z ministrstva povedala, da želijo zakonsko spremembo uveljaviti do začetka prihodnjega leta. »Ker nasilja v šolah doslej ni eksplicitno prepovedoval noben šolski zakon, je naša država dobila precej opozoril domačih in mednarodnih organizacij,« je poudarila.
Na hitro o pomembni novosti
Novica je ravnatelje začudila, saj bi po njihovem mnenju bolj kot zakonsko prepoved nasilja v šolah potrebovali usmeritve, kako ravnati, ko ga opazijo. Tudi tovrstna navodila se pripravljajo, jih je pomirila predstavnica ministrstva. Osnutek so, je povedala, pripravili na Zavodu RS za šolstvo, na srečanju, kakršno je bilo včerajšnje, pa naj bi zbrali pripombe, ki jih bo obravnavala posebna delovna skupina na ministrstvu. V tej skupini naj bi tudi odločili, ali jih bodo upoštevali.
Priporočila za ravnanje ob medvrstniškem nasilju so dvodelna. Prvi del se nanaša na takojšnje ravnanje zaposlenih v šoli, ko opazijo nasilje (zaščito žrtev, vključevanje centra za socialno delo in policije), drugi vsebuje ukrepe, ki se zvrstijo v dneh po zaznavi nasilja (timske sestanke, delo v razredu). Pri nekaterih dilemah, denimo vprašanju, kdo naj starše žrtve nasilja obvesti o dogodku – razrednik, svetovalni delavec ali kdo drug –, ravnatelji niso enotni. Pravijo, da bi morali predloge najprej preučiti. To priložnost naj bi po obljubah Rustjeve še dobili. Na ministrstvu so sicer bolj kot oblikovanju pravilnika, ki bi opredeljeval ravnanje šol ob nasilju, privrženi snovanju navodil, po katerih bi imeli v šolah bolj proste roke. A ključno pri tej odločitvi naj bi bilo mnenje šolske inšpekcije.
Razkorak med predpisi in prakso
»Vedno bolj me motijo novi pravilniki,« je na prenormiranost v šolah opozoril ravnatelj OŠ Podčetrtek mag. Darko Pepevnik. »Najprej nam omogočite takšne pogoje, da nas ne bo več strah, ali ravnamo v skladu z vsemi pravilniki, ko na primer otroku vzamemo mobilni telefon, ki je med poukom prepovedan,« je ravnatelj opisal konkretno učiteljsko zagato, na katero ni dobil ustreznega odgovora. Po mnenju antropologinje dr. Vesne Vuk Godina je ta ravnateljeva izkušnja skupaj s predlagano zakonsko prepovedjo nasilja in navodili, ki se bodo morda spremenila v pravilnik, dokaz, da večina sestavljalcev predpisov razmer v šolah ne pozna.
»Stvari so bistveno bolj zapletene in niso rešljive na predlagane načine,« je prepričana Godinova. Na ministrstvu bi se najprej morali poglobiti v značilnosti učencev, saj te določajo, kakšni ukrepi bi nanje delovali. Po mnenju Vuk-Godinove bi bolj kot posvečanje pozornosti na obravnavah in timskih sestankih, kar bi dojeli kot nagrado, ne pa kot kazen, za preprečevanje ponovnega nasilnega vedenja pri večini otrok zalegla predvsem gora dodatne domače naloge.
»Ljudje vzgajajo otroke že vsaj 40.000 let. Dokler je vzgoja potekala po praktičnih in ne po znanstvenih načelih, je bilo vzgojnih težav manj.« Tako pa so znanstvena in po mnenju Vuk-Godinove napačna načela vzgoje vdrla tako v družine kot v šole. Starši vzgajajo otroke brez avtoritete in jih ne silijo v funkcionalno odraščanje, podobno ravnajo tudi v šolah. »Prijazna šola« po njenem mnenju ne preprečuje nasilja, ampak nasprotno – otroke, lačne pozornosti učiteljev in staršev, navaja na odklonskost.