Po skoraj dveh tednih intenzivnih pogovorov se je Grčija s četverico posojilodajalcev (Evropsko centralno banko, Mednarodnim denarnim skladom, evropsko komisijo in evropskim stabilizacijskim mehanizmom) dogovorila o ukrepih za sprostitev tretjega programa pomoči, ki bo Grčijo vsaj začasno obvaroval pred bankrotom. Uradne Atene bodo namreč naslednji teden zmožne Evropski centralni banki vrniti 3,4 milijarde evrov dolga. Če tega ne bi storile, bi Grčijo čakal dokončni bankrot.
Dokapitalizacija bank bo končana letos
Medtem ko je bil dogovor včeraj usklajen na tehnični ravni in so pilili zgolj še zadnje podrobnosti sporazuma, še vedno ni bilo jasno, koliko denarja bo Grčiji namenjeno za tretji program pomoči. Atene pričakujejo vsaj 86 milijard evrov, medtem ko je Mednarodni denarni sklad v preteklih tednih že ocenil, da bo Grčija potrebovala več denarja. Dogovor med posojilodajalci in Grčijo morajo sedaj na politični ravni potrditi še evropske države članice, kar se utegne dokončno zgoditi že na petkovem zasedanju finančnih ministrov evroskupine. Zasedanje bo sledilo četrtkovi seji grške vlade, ko naj bi še ministrski zbor premierja Aleksisa Ciprasa potrdil doseženi dogovor.
Grčija naj bi po neuradnih informacijah v sporazumu dosegla dogovor o novi prerazporeditvi grških dolgov do leta 2018, kar je bila sicer ena temeljnih zahtev, s katero je Cipras vstopil v pogovore. Čeprav velikost pomoči in posameznih tranš za zdaj še ni znana, je vendarle jasno, da bodo banke takoj po potrditvi dogovora dobile obsežno finančno injekcijo. Z dokapitalizacijo v višini 10 milijard evrov bodo preprečili, da bi banke zaradi grozeče insolventnosti morale varčevalcem črtati del njihovih prihrankov. Dokapitalizacija bo končana še letos.
A preden bo Grčiji nakazana prva tranša pomoči, bodo morale Atene sprejeti kar 35 finančnih ukrepov za zadovoljitev posojilodajalcev. Povišati bodo morale davke za ladjarje, ukiniti davčne ugodnosti za kmete, do leta 2016 bodo morale ukiniti znižani DDV na Egejskih otokih. Nepriljubljeni davek na nepremičnine bo morala Ciprasova vlada ohraniti, prav tako pa se bo morala odreči tudi predčasnemu upokojevanju. Del teh zahtevanih reform bo ob potrjevanju tretjega programa pomoči grški parlament sprejel predvidoma že jutri, drugi del zahtevanih ukrepov pa naj bi skozi parlamentarno sito stekel oktobra.
Grčiji popustili pri proračunskih presežkih
Eden izmed kamnov spotike je bil načrtovani privatizacijski sklad, za katerega so posojilodajalci pred pogajanji sprva želeli, da se ustanovi v Luksemburgu, Grčija pa naj bi nanj prenesla za 50 milijard evrov državne lastnine, ki bi jo sklad postopoma prodal. Pridobljene kupnine naj bi nato porabili tako za poplačilo dolgov kot za dokapitalizacijo grških bank in pomoč državi pri vnovičnem zagonu gospodarstva. A se je Cipras uprl in dosegel, da bo sklad ustanovljen v Grčiji, država pa bo v privatizacijskem procesu ohranila zadnjo besedo. Odprodati bodo morali grške železnice, zaradi česar so zaposleni minuli ponedeljek že izvedli opozorilno stavko. Močan sindikat naj bi povzročal preglavice grški vladi tudi pri načrtovani prodaji elektrodistribucijskega podjetja DEI. Pod licitacijsko kladivce bo prišlo še 14 regionalnih letališč, deli pristanišč v Pireju in Solunu, rafinerija, manjši otoki in okoli 1000 zgradb, nekatere tudi iz neoklasicistične dobe iz 30. let prejšnjega stoletja.
Zaradi slabših javnofinančnih razmer so upniki sicer Grčiji prišli vsaj malce nasproti pri ciljih načrtovanih primarnih proračunskih presežkov, ki so predstavljali pogoj za sklenitev dogovora. Če se bo grško gospodarstvo zaradi recesije letos skrčilo še za 0,25 odstotka, naj bi že prihodnje leto dosegli 0,5 odstotka primarnega proračunskega presežka (sprva so načrtovali dvoodstotni presežek). Ta se bo moral leta 2017 povzpeti na 1,75 odstotka (sprva triodstotni), leto pozneje pa celo na 3,5 odstotka BDP. S tako doseženim kompromisom naj bi se grška vlada izognila ostrejšim varčevalnim ukrepom v višini 20 milijard evrov v naslednjih treh letih, ocenjujejo v Atenah.
