Bolnikov, ki predolgo čakajo na prvi pregled in s tem diagnozo, ni bilo še nikoli tako veliko. Vsaj ne v letih, odkar dogajanje na čakalnih seznamih spremljajo na državni ravni. Po podatkih nacionalnega inštituta je na začetku julija dlje od uradno dopustnih čakalnih dob na prvi ambulantni pregled čakalo kar 10.569 ljudi, kar je skoraj 11 odstotkov več kot mesec prej. Ali za tretjino več kot lani ob istem času.
Od revmatoloških do srčnih bolnikov
Največ, 2532 bolnikov, je predolgo čakalo na pregled v revmatološki ambulanti, sledijo očesna ambulanta s 1517 predolgo čakajočimi, ambulanta za maksilofacialno kirurgijo (1450), ortopedska ambulanta (1107), ambulanta za oralno kirurgijo (873), kardiološka ambulanta (842)...
Proti koncu lanskega leta, ko je zdravstvo že finančno okrevalo, se je število predolgo čakajočih začelo zmanjševati. Tudi v začetku letošnjega leta je kazalo, da se bolnikom obetajo hitrejše diagnoze. A konec pomladi se je trend, ki je zbujal upanje, obrnil. Čeprav lahko bolnišnice računajo na več denarja, to očitno pomeni predvsem plus na računih po letih rdečih številk, ne pa tudi boljše dostopnosti za bolnike. Stanje je pri prvih pregledih celo slabše kot v najtežjih kriznih časih, hitrega ukrepanja, ki bi zajelo vse zdravstvo, pa ni na vidiku.
Ministrstvo za zdravje se je lotilo vzrokov za dolge čakalne dobe v nekaterih bolnišnicah. Med čakalnimi dobami, ki jih bodo prednostno krajšali, bodo tiste v revmatologiji. Za sodelovanje v pilotnem projektu so za zdaj prosili celjsko, izolsko in jeseniško splošno bolnišnico ter Ortopedsko bolnišnico Valdoltra. V nadaljevanju bodo morda vključili še kakšno, k sodelovanju pa so povabili tudi zdravstvene domove, saj so čakalne dobe povezane s pogostimi napotitvami bolnikov. »Ponekod ugotavljajo tudi do petino nepotrebnih napotitev,« so pojasnili na ministrstvu.
V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z ministrstvom sodelujejo pri analizi čakalnih dob v celjski bolnišnici. »Do zdaj smo se vsi, tudi ZZZS, premalo ukvarjali z mikroorganizacijo in primerjavo med ambulantami,« ugotavlja vršilec dolžnosti generalnega direktorja ZZZS Samo Fakin. Po sporu o tem, ali nerazdeljenih 16 milijonov evrov v zdravstvu usmeriti v višje cene zdravstvenih storitev (odločitev ministrstva) ali dodatne preglede in operacije (predlog ZZZS), bodo skušali skrajšati vsaj nekatere čakalne dobe. Pristope, ki se bodo izkazali kot učinkoviti, naj bi pozneje prenesli tudi drugam.
Nepotrebni infarkti
Bolniki, ki jim določijo stopnjo nujnosti redno, ne bi smeli čakati dlje kot pol leta, v primeru ortopedije pa je meja eno leto. Pri stopnji nujnosti hitro za nedopustno čakanje velja tisto, ki je daljše od treh mesecev. Pravilnik o dolgih čakalnih dobah, ki je zamejil strokovno dopustne čakalne dobe, je bil sprejet v ministrskem mandatu Dorijana Marušiča. Nekdanji minister danes ugotavlja, da je zanemarjanje problema dostopnosti zdravljenja Slovenijo na tem področju vrnilo v stanje, kakršno je bilo leta 2004. Če so takrat dolge čakalne dobe prevladovale pri nekaterih operacijah, je zdaj za bolnika težaven že vstop v sistem. »V čakalni vrsti za prvi pregled je morda res kakšen namišljeni bolnik ali kdo, ki mu je osebni zdravnik po nepotrebnem napisal napotnico. A v isti vrsti je lahko tudi bolnik s koronarno boleznijo, ki ga bo med čakanjem brez ustreznega zdravljenja doletel infarkt. Ali pa bolnik z rakom, pri katerem se bodo v nekaj mesecih razvile metastaze,« je opozoril.
Prav zato je lahko predolgo čakanje na prvi pregled večja težava od neprijetnega čakanja na operacijo, od katere pa ni odvisno bolnikovo življenje. Hkrati bi lahko čakanje na prvi pregled lažje skrajšali kot čakanje na operacije, saj so prvi pregledi bistveno cenejši. Namesto da se ministrstvo za zdravje in ZZZS zelo podrobno poglabljata v vzroke za čakalne dobe, bi morala takoj ukrepati, meni Marušič. Za začetek je smiselno pri bolnišnicah in drugih izvajalcih kupovati prav prve preglede oziroma finančno stimulirati njihovo opravljanje, je dodal.
Nina Knavs
