Uporniški palestinski deskar

Morje pred obalo Gaze je negostoljubno. Obalo duši vonj po odpadnih vodah, dlje od obale pa je še bolj nevarno. Ribiči, ki jim je dovoljen lov le šest milj v sredozemske vode, so pogosta tarča izraelskih patrulj, ki pogosto prej streljajo kot sprašujejo. Taha Baker, član male, a rastoče skupine surfarjev, se za to ne zmeni in prebije večino prostega časa na tamkajšnjih valovih. Pred petimi leti je bil še ribič, tako kot tudi njegov bratranec, oba stara očeta in strici. Tri izraelske krogle s patruljnega čolna so bratranca pokončale brez opozorila. Tedaj se je odločil, da bo začel pozorno beležiti, kaj se dogaja pred obalo Gaze, in o tem obveščati širšo javnost. Postal je novinar, in svoje delo združil z ljubeznijo do surfanja iz mladih let. Že pri devetih ga je namreč opazovanje morskih valov ter spremljanje ameriške serije Obalna straža na enem od izraelskih TV-kanalov vabilo, da jih sam poskusi zajahati. Za začetek je na obalo prinesel sneta polomljena vrata, ki pa so takoj potonila. Naslednjič je poskusil z vrati odsluženega hladilnika, na katera se je sicer lahko povzpel, a z njimi ni mogel zapluti. Prošnje po pravi deski mu oče ni mogel izpolniti, ker jih takrat v Gazi ni bilo mogoče kupiti, je pa pri enajstih od prijatelja kupil desko z jadrom, ki mu jo je neki ribič predelal s plastično maso za popravljanje čolnov. Od tedaj praktično ni šel iz vode, pri sedemnajstih pa ga je na valovih odkril ameriški novinar, ki je pisal reportažo o Gazi in presenečen odkril, da tam fantje kljub vojnim razmeram jezdijo na valovih. Taha se mu je v hladnem novembru brez pravega oblačila zasmilil in obljubil mu je, da mu ga bo priskrbel. Taha je obljubo vzel za prazno, saj jih je od tujih obiskovalcev slišal že mnogo, a so bile vse pozabljene. Čez mesec dni se je v Gazi oglasil Matthew Olson in prevzel pobudo. Z donacijami je Tahi zagotovil ne le nepremočljivo obleko, ampak tudi desko, primerno njegovi teži, ter se potrudil, da je podobno opremo dobil še za nekaj njegovih prijateljev. A ko je vsa prišla prek Atlantika, je v Izraelu obtičala za pet let, preden je že delno poškodovana od ležanja na prostem prišla do fantov v Gazi. To je bil začetek pravega deskanja na valovih v Gazi, kjer skupina zdaj šteje 33 surfarjev z lastnim facebook profilom, ki hoče svetu dokazati, da kljub negostoljubnim vodam na obali Gaze hočejo živeti življenje večine mladih po zahodnem svetu.