Zadnji incident, ki se je zgodil, bo verjetno razvlekel postopke na sodišču in čas do končne odločitve, po mojem mnenju pa ne odpira vrat, da bi ena stran izstopila iz arbitražnega postopka. Takšne okoliščine so zelo malo verjetne in hipotetične. Vzemimo primer: celo v primeru oboroženega spopada med državama bi arbitražni sporazum med njima verjetno preživel. Zato je zelo verjetno, da bo arbitražni sporazum po zadnjih dogodkih ostal v veljavi. Arbitražni sporazum je utelešenje dejstva, da sta se dve državi odločili za arbitražo. Zato bo precej težko zagovarjati tezo, da je zaradi zadnjih dogodkov neveljaven.
Ali lahko ena od strank izstopi iz arbitražnega sporazuma?Hrvaška bi morala obvestiti Slovenijo, da se namerava umakniti iz sporazuma. To pa je precej oddaljena možnost, sploh glede na to, da postopki na sodišču potekajo. Hrvaška bi lahko trdila, da zadnji dogodki predstavljajo bistveno kršitev sporazuma in da je to podlaga za ustavitev ali razveljavitev sporazuma (po določilih dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb). Na prvi pogled pa bi rekel, da je pravno gledano takšen argument precej težko zagovarjati.
Kdo pa bi odločal, ali je to ustrezen argument?Ker arbitražni sporazum za odločanje o sporazumu pooblašča arbitražno sodišče, bi se moralo sodišče samo izreči o preživetju sporazuma.
Če se Hrvaška enostransko umakne iz sporazuma – je to potem lahko predmet tožb pred drugimi mednarodnimi organi?Najprej: v večini arbitraž, tudi vseh tistih, ki potekajo po pravilih stalnega arbitražnega sodišča, umik ene strani ni ovira za nadaljnje delo sodišča. Poleg tega bi Slovenija lahko trdila, da je zaradi hrvaškega umika utrpela škodo in bi spor prenesla pred meddržavno sodišče v Haagu, če obstaja ločena pogodba, ki to sodišče pooblašča za takšne spore.
Toda če se Hrvaška umakne, sodišče pa vseeno dokonča delo in razsodi, lahko Hrvaška preprosto reče, da razsodbe ni dolžna upoštevati.To bi bil zares zapleten položaj, ker ena stranka v sporu razsodbe ne bi spoštovala. Če gre za postopke pred meddržavnim sodiščem v Haagu, se stranke v takšnih primerih lahko obrnejo na varnostni svet Združenih narodov, ki lahko odredi ukrepe za spoštovanje razsodbe. V primerih pred stalnim arbitražnim sodiščem pa ni tako. Zato bi v primeru Slovenije in Hrvaške to povzročilo nov problem. Toda v vsakem primeru bi šlo za kršitev arbitražnega sporazuma, ki je sam po sebi mednarodna pogodba. Arbitražni sporazum pravi, da je razsodba sodišča zavezujoča za obe strani in da predstavlja končno rešitev spora. S tem sta se strinjali obe strani. Nespoštovanje ne bi pomenilo le kršitve razsodbe, temveč tudi samega sporazuma o tem, da o sporu presoja sodišče.
Ampak sankcije za takšne kršitve niso predvidene.Se strinjam, razen če obstaja ločena pogodba med stranema, ki bi pooblaščala denimo meddržavno sodišče v Haagu.
