V teh dneh se je povišala onesnaženost zraka o ozonom. Predvsem na Primorskem lahko koncentracije ozona presežejo opozorilno urno vrednost, opozarjajo na Agenciji RS za okolje (ARSO).
Slovenija spada, tako kot vsa južna Evropa, med območja z visokimi vrednostmi koncentracij ozona v zraku. Povprečne letne koncentracije ozona v Sloveniji ne kažejo izrazitega trenda v zadnjih letih. Na večini merilnih mest, ki so na raznih krajih po Sloveniji, je običajno presežena ciljna vrednost za varovanje zdravja ljudi, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Visoke koncentracije na Obali in Primorskem
Na Primorskem in zlasti na Obali je zaradi ugodnejšega vremena in ostalih pogojev za nastanek ozona ter zaradi dotoka ozona iz severne Italije onesnaženost zraka s tem plinom večja kot na drugih območjih Slovenije. Zato je na tem območju večkrat presežena opozorilna vrednost, dvakrat pa je bila v preteklih letih presežena tudi alarmna vrednost za ozon. Vsako leto je preseženo tudi dopustno število prekoračitev ciljne vrednosti za zaščito zdravja.
Za koncentracijo ozona v zraku so značilna letna in dnevna nihanja. Čez dan je predvsem v nižinah koncentracija ozona najvišja med 14. in 15. uro (oziroma med 12. In 16. uro), ko je sončno sevanje močno in so temperature zraka najvišje. V dopoldanskem in pozno popoldanskem času ter ponoči pa so koncentracije ozona praviloma nižje.
Najvišje koncentracije ozona so značilne za poletne mesece zaradi večjega vpliva sončnega sevanja in višjih temperatur zraka, zlasti v obdobju od maja do konca julija.
Zakaj je ozon škodljiv
Ozon vdihujemo z zrakom, zato je poglavitna pot vstopa v telo preko dihal, ki jih ozon tudi najbolj prizadene. Osrednje dogajanje je vnetje, ki je lahko akutno in prehodno, pri dolgotrajni izpostavljenosti pa lahko vnetje povzroči trajne strukturne patološke spremembe pljučnega tkiva oziroma dihal. V dihalih ozon povzroči tudi zmanjšanje pljučne funkcije, poveča odzivnost dihal, oslabi obrambni mehanizem dihal, povzroči poslabšanje astme.
Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, ki se med drugim kažejo z vplivi na delovanje srca ter razvoj ateroskleroze. Ozon povezujejo z večjo obolevnostjo (dihala, žile in srce) in večjo umrljivostjo zaradi teh vzrokov.
Učinki ozona so bolj škodljivi pri daljši izpostavljenosti, kadar je koncentracija ozona višja ter pri večji fizični obremenitvi.
Ozon škodljivo deluje na vse ljudi, še posebej pa so za njegove učinke občutljivi otroci, starejši, ljudje z astmo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo ter drugimi boleznimi dihal, ljudje z boleznimi srca, vsi, ki so aktivni na prostem (delavci v gradbeništvu, gozdarji, rekreativni športniki…) ter nekateri bolj občutljivi zdravi posamezniki, še svetujejo na NIJZ. lo
