Za kaj je torej šlo pri tem senzacionalnem odkritju? Čisto na kratko, šlo je za to, da, če verjamete ali ne, tradicionalni zemljevid sveta, kot ga vsi poznamo – sloneč na cilindrični projekciji flamskega kartografa Gerardusa Mercatorja iz leta 1569 – ni realna slika našega planeta, ker je na njem Grenlandija na primer velika kot Afrika, mala ledena Antarktika pa zavzema pol južne poloble! Ob neverjetnem odkritju, da so nam svetovni kartografi vsa ta leta potuhnjeno lagali, je zgodbi priložena projekcija ameriškega geografa Johna Paula Gooda iz leta 1923, ki s segmentiranim zemljevidom sveta, podobnim lupini olupljene pomaranče, daje veliko realnejši prikaz velikosti in oblik kontinentov.

Bil sem osupel. Ob svitu digitalne dobe, ko imamo na telefonih, velikih kot kreditne kartice, na dosegu celotno znanje človeštva, resen znanstveni portal kot veliko zanimivost naši generaciji predstavlja splošno znano in samoumevno dejstvo, ki smo ga pred štiridesetimi leti, v petem razredu osnovne šole, morali znati za dvojko pri zemljepisu. Ampak tu ne gre za uredništvo portala: njegovi današnji bralci so otroci nevednega in antiintelektualnega 21. stoletja – novica, da je Afrika pravzaprav štirinajstkrat večja od Grenlandije, je zanje resnično nekaj novega.

Kar se njih tiče, je bilo potrebnih skoraj sto let, da bi svet odkril mračno skrivnost in resnica prišla na dan. Le nekaj let po revolucionarni objavi segmentiranega zemljevida sveta je John Paul Goode doživel srčni infarkt in umrl, mi pa danes vemo, da ga je pravzaprav ubila tajna sekta kartografov iz Velike lože Gerardusa Mercatorja, ki nas že petsto let vara, nam laže in nas prepričuje, da je Grenlandija tako velika kot Afrika, Antarktika pa je dvakrat večja od Rusije.

Razen če – razmislite malo – oni nočejo, da bi vi v to verjeli. Če namreč tajna sekta kartografov pravzaprav sploh ni iz Velike lože Gerardusa Mercatorja, ampak iz Velike lože Johna Paula Gooda, ki nas s svojim smešno segmentiranim zemljevidom v obliki olupljene pomaranče že skoraj sto let prepričuje, da je Zemlja – okrogla.

Prav v teh dneh so lahko na primer Slovenci, ki so se v Splitu vkrcavali na trajekte do dalmatinskih otokov, videli ladje povsod oblepljene s plakati obskurnega podzemnega Gibanja odpora – ene tistih kretenskih zarotniških spletnih strani, ki nas opozarjajo na ljudi-plazilce in chemtraile – z mastno tiskanim dramatičnim naslovom: »Zemlja je ravna in negibna, vi pa imate oprane možgane!« Svojo logično, a pogumno tezo neznani genij dokazuje z neizpodbitnim dejstvom, da »čutimo, da je Zemlja negibna, in da vidimo, da Sonce, Mesec in zvezde krožijo nad nami«, da je »horizont vedno raven in v višini oči, kar je karakteristika ravnine, ne pa žoge«, ali da se »voda vedno izravna, ne glede na to, kako velik je bazen«, in od tod sklepa, da je »Zemlja negibljiv raven disk s severnim polom na sredi in Antarktiko kot prstanom, ki v celoti obkroža Zemljo«. Sicer pa, »če bi bila Zemlja okrogla, poskušajte rezervirati direkten let čez Antarktiko«, končuje avtor tega dramatičnega letaka in zaključi s poanto: »Ali pa verjemite 'fotografijam' Zemlje iz 'vesolja'.«

Še pred desetimi ali dvajsetimi leti, ko splet še ni povsem poneumil človeštva, bi bile takšne stvari smešna zanimivost, kot je bila sicer smrtno resna Flat Earth Society, ki jo je Britanec Samuel Shelton ustanovil že pred petdesetimi leti, v času, ko je Nasa v Nevadi snemala pristanek človeka na Luni. Namesto da bi tako prispevala k omiki in eksponentnemu širjenju znanja in obzorij, se je zgodilo ravno nasprotno: globalna informacijska mreža je dramatično zožila pamet sveta. Namesto da – držimo se teme – človeku pojasni, da je Zemlja okrogla, mu splet služi le za to, da se prepriča, da je ravna.

Paradoksalno, ob nikoli lažje in bolj enostavno dostopnem znanju je človeštvo v eni sami generaciji, v zgodovinskem trenu oči, popolnoma retardiralo. Odrasli, resni in izobraženi ljudje gredo namesto k zdravniku k padarjem in reiki mojstrom, namesto kemoterapije gledajo v Sonce, zavračajo cepljenje otrok proti ošpicam, gledajo v nebo in z mobiteli snemajo sledove letal, namesto da bi brali povsem brezplačne znanstvene knjige, gledajo psevdoznanstvene psevdodokumentarce na televiziji, na koncu pa svoje naslove, bančne račune in fotografije, vsak svoj korak in vse svoje življenje voljno prepuščajo družabnim omrežjem, da bi preko njih opozarjali na mračne sile novega svetovnega reda, ki imajo v lasti njihove naslove, bančne račune in fotografije, da bi nadzirale vsak njihov korak in vse njihovo življenje.

V takšnem ozkogledem in slaboumnem svetu bo čez nekaj let velika zanimivost, ko bo kak poljudnoznanstveni portal objavil, da zakoreninjena, tradicionalna teza o Noetovi barki pravzaprav ni povsem realna, in trditev podkrepil s sto petdeset let staro teorijo nekega Charlesa Darwina o razvoju vrst. Trajekte v Splitu pa boste našli polepljene s plakati nekega obskurnega Gibanja odpora s smešnim, mastno tiskanim naslovom: »Zemlja je okrogla, vi pa imate oprane možgane!«