Novi najemniki se v teh dneh že selijo v 148 novozgrajenih neprofitnih stanovanj v ljubljanski soseski Polje III. Med njimi je tudi Albina Farkaš z družino, ki je na ta trenutek čakala več kot osem let. »Ko sem izvedela, da se bomo lahko vselili v neprofitno stanovanje, je bilo, kot da bi zadela jackpot.« Podatki o številu prosilcev in razpoložljivih neprofitnih stanovanjih v zadnjih letih Farkaševi pritrjujejo: število vlog na razpisih tudi desetkrat presega število razpisanih stanovanj. Lani se je za 400 stanovanj na primer potegovalo skoraj 3500 prosilcev.
Za hladno statistiko se pogosto skrivajo zelo težke zgodbe. »Zalomilo se je, ko je mož ostal brez službe, in to ravno v času, ko je hči začenjala študirati. Znašli smo se v zelo težki situaciji, zaradi katere sem še jaz hudo zbolela.« Takrat je družina praktično ostala na cesti. Farkaševa pravi, da je bila pomoč, ki so jo dobili na centru za socialno delo, občini in občinskem stanovanjskem skladu, neprecenljiva.
Sreča se jim je nasmehnila pred približno poldrugim letom, ko so ravno v času božiča dobili odločbo, da se bodo z drugimi upravičenci selili v neprofitno stanovanje. »Že dolgo nisem bila tako srečna. Občutek imam, da smo dobili novo priložnost. Tudi drugim ljudem v stiski svetujem, da naj se ne bojijo vprašati za pomoč,« pravi Farkaševa.
Posojila za 1500 stanovanj
Na ljubljanskem stanovanjskem skladu bi seveda najraje videli, če bi lahko neprofitna stanovanja dodelili vsem upravičencem, a z naložbami že leta ne dohajajo povpraševanja. »Primanjkljaj je milo rečeno katastrofalen,« ne ovinkari Sašo Rink, direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana. Zato so državi že pred časom predlagali spremembo zakona o javnih skladih ali spremembo krovnega stanovanjskega zakona, tako da bi ukinili leta 2008 sprejeto omejitev zadolževanja skladov na zgolj 10 odstotkov kapitala, kar bi jim omogočilo večje zadolževanje. »Dejstvo je, da bi že ob tem denarnem toku, ki ga imamo z nizkimi neprofitnimi najemninami, lahko servisirali bistveno večji obseg zadolževanja in na tak način zagotovili večje število neprofitnih najemnih stanovanj.« Rink ocenjuje, da so sposobni odplačevati kar 150 milijonov evrov dolga, kar bi zadostovalo za 1000 do 1500 novih neprofitnih stanovanj. »Glede na zadnje dogodke – mislim predvsem na sprejem zakona o fiskalnem pravilu – pa dvomim, da bo država na to pristala.«
Rakova jelša za mlade
Tako na skladu ostajajo pri načrtih, ki predvidevajo, da bodo v prihodnjih dveh letih pridobili do 200 novih neprofitnih stanovanj in več kot 50 oskrbovanih stanovanj. Rink pravi, da bodo septembra letos dokončali 54 oskrbovanih stanovanj v Dravljah, v začetku prihodnjega leta pa predvidoma še 30 stanovanj na Dolgem mostu. Med večjimi projekti naj bi bili še najbližje dokončanju dveh novih lesenih blokov z okoli 68 stanovanji v Polju – nasproti ravnokar dokončanim –, kjer naj bi v pritličju uredili tudi novo knjižnico.
Najbolj smele načrte pa imajo na ljubljanskem stanovanjskem skladu na Rakovi jelši, ki se zaradi urejanja komunalne infrastrukture in dobre lokacije blizu mestnemu središču vse bolj otresa negativnega prizvoka. Sklad je s prenosom občinskih zemljišč postal lastnik dveh velikih zemljišč, kjer bi lahko v nekaj letih (v stanovanjskem programu je navedeno leto 2018, vendar se je ta rok v preteklosti večkrat premaknil) zraslo okoli 325 stanovanj. Rink pravi, da bi lahko na Rakovo jelšo pritegnili tudi zasebni kapital, ki bi mu lahko prodali poslovne prostore, kjer bi lahko zrasla večja trgovina. Poleg zasebnega kapitala bodo na Rakovo jelšo poskusili pritegniti tudi mlade, saj naj bi se ravno v tamkajšnja bodoča neprofitna stanovanja selili mladi do 29. leta, za katere na skladu pripravljajo poseben razpis. Njegova posebnost bo poleg starostne omejitve tudi omejitev v času najema, ki naj bi znašala od pet do osem let.
