Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je Slovenskemu društvu Hospic odpovedal najemno pogodbo za hišo na Hradeckega cesti, kjer je domoval oziroma v zadnjem času sameval edini hospic v Sloveniji. To je bilo tudi pričakovati, potem ko je zaradi akutnega pomanjkanja sredstev hiša maja zaprla svoja vrata – še bolj pa, potem ko je najuspešnejši mestni zavod Lekarna Ljubljana pod vodstvom Marjana Sedeja napovedal ustanovitev novega zavoda Ljubhospic.
Zanimivo je, da predsednica društva in vodja hiše hospica Renata J. Roban po včerajšnjem sestanku s predstavnicami stanovanjskega sklada še ni vedela za odpoved pogodbe. Povedala je, da so jim želele vročiti »neko dokumentacijo«, a je niso sprejeli, rekoč, da naj jo pošljejo njihovi pravni službi: »Mislili smo, da gre za informativni sestanek, a se je izkazalo drugače. Predstavnice sklada so nas obvestile, da smo v prekršku, ker ne sprejemamo bolnikov, zato lahko le predvidevamo, da nam bodo prekinili pogodbo.« Direktorja sklada Saše Rinka, ki je sicer tudi predsednik sveta zavoda Lekarne Ljubljana, na sestanku ni bilo.
Julka Gorenc s sklada nam je pojasnila, da je najemna pogodba »prenehala veljati«, ker je Slovensko društvo Hospic tam prenehalo izvajati celostno hospic oskrbo, in da bodo, če bodo tudi v prihodnje upravljali z omenjeno stavbo, »po vsej verjetnosti« na javnem razpisu iskali drugega usposobljenega izvajalca celostne hospic oskrbe. Malo verjetno je, da bi na Hradeckega cesto prišel kdo drug kot prav zavod Ljubhospic, za ustanovitev katerega je Sedej tudi na zadnji seji mestnega sveta dobil široko podporo. Glede na izjavo Gorenčeve se torej poraja vprašanje, ali bi novi zavod oziroma Lekarna Ljubljana lahko stavbo dobila celo v upravljanje.
Ponuja se Mozirje
Robanovi se medtem vse bolj dozdeva, da Lekarna Ljubljana v resnici ne želi njihovega sodelovanja pri vodenju Ljubhospica. Potem ko so jim namreč poslali konkretna vprašanja o načinu vodenja omenjenega zavoda in vlogi društva pri tem, so jim namreč odgovorili, da še vedno čakajo na celovit odgovor na ponudbo o sodelovanju. Vse, kar torej za zdaj vedo, je, da naj bi usposabljali prostovoljce, pravi Robanova: »Problem je tudi to, da na drugi strani nimamo nobenega sogovornika iz stroke.« Na strokovnem svetu društva so že sklenili, da sodelovanje, ki bi jim pustilo dovolj strokovne avtonomije in neodvisnosti, očitno ni mogoče, o tem pa bo danes tehtal še upravni odbor.
Odločitev bo zagotovo nekoliko lažja tudi zaradi ponudbe, ki so jo dobili v zadnjih dneh. Jurij Malešević iz podjetja Interdesign Group jim je namreč ponudil prostore v Mozirju, kjer naj bi pred dvema letoma zaživel Inštitut za avtizem in sorodne motnje pod vodstvom Marte Macedoni Lukšič, a se to ni zgodilo. V prvi fazi društvu tako ponuja 17 garsonjer s parkovnimi površinami in parkiriščem, njegov edini pogoj pa je, da vso najemnino namenijo nadaljnjemu razvoju tako infrastrukture kot vsebin v njej. Tudi o tem bo tekla beseda na upravnem odboru.
