Še vedno namreč iščejo rešitev oziroma ključ, kako sistemsko zagotoviti financiranje (zdravstvenega) dela oskrbe umirajočih v namensko zgrajenem objektu na Hradeckega 18 pod Golovcem, ob tem da bi za socialni del oskrbe potrebna sredstva zagotovilo ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.

O delitvi skrbi za oživitev prve hiše Hospic sta se sicer obe ministrstvi dolgo dogovarjali in usklajevali, a do skupne in sporazumne rešitve nista prišli. Medtem ko ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve še vedno podpira odprtje te nove ustanove in je pripravljeno zagotoviti svoj delež sredstev za njeno delovanje, se na zdravstvenem ministrstvu vse bolj sprenevedajo in izgovarjajo, da nimajo sistemske pravne podlage za njeno financiranje.

Hospic stoji prazen že od marca

"Čutimo se izigrane, ker ne moremo odpreti hiše za oskrbo umirajočih, ki jo je MOL za ta namen tudi zgradila. Dela se tudi družbena materialna škoda, saj objekt stoji prazen že od marca," sta na včerajšnji novinarski konferenci pred svetovnim dnevom hospica in paliativne oskrbe v sicer že nedelujoči hiši Hospic povedali sedanja predsednica Slovenskega društva Hospic Tatjana Fink in njena prejšnja predsednica Tatjana Žargi. Slednja se spominja, da je njihovo društvo že leta 2007 na zdravstveno ministrstvo oddalo prvo vlogo za izvajanje novega programa v hiši Hospic in za pridobitev koncesije zanj, na katero se je tedanji in sedanji državni sekretar za zdravstveno varstvo dr. Janez Remškar pozitivno odzval.

Za normalno delovanje hiše Hospic, kjer bi lahko skrbeli za devet umirajočih, zagotavljali pa tudi ustrezno psihično in socialno podporo njihovim svojcem, bi bilo treba na letni ravni zagotoviti 450.000 evrov, od tega približno polovico iz zdravstvene blagajne.

Žargijeva je poudarila, da so najprej že hoteli financirati hišo Hospic kot enoletni pilotski projekt, toda po zamenjavi ministra je zdravstveno ministrstvo spremenilo stališče. Kljub že pripravljenemu pilotskemu projektu je odstopilo od predvidenega javnega razpisa in nazadnje predlagalo, da bi hišo Hospic lahko umestili v zdravstveni sistem le tako, da bi objekt deloval kot negovalni oddelek za neakutno obravnavo oziroma kot dislocirana enota bolnišnice Sežana, v kateri bi nastanili do 24 bolnikov. V tem primeru bi enoposteljne sobe, posebej prilagojene za celostno oskrbo umirajočih, morali krepko predelati, da bi v vsako spravili po tri bolnike.

Hiralnica? Ne, hvala!

Po skrbnem premisleku o ponujeni "rešitvi", o kateri so se pogovorili tudi z direktorico sežanske bolnišnice, so v Slovenskem društvu Hospic to možnost zavrnili. Opozarjajo, da gre pri negovalnem oddelku za neakutno obravnavo bolnikov in pri celostni oskrbi hospica za dva povsem različna pristopa z različnimi cilji, ki ju v ponujeni obliki ne bi mogli nikakor združiti.

Če bi soglašali s tako rešitvijo, bi hiša Hospic dejansko bila zgolj hiralnica, kar pa je daleč od namena, zaradi katerega je bila postavljena. Tudi MOL kot lastnica objekta vztraja pri tem, da hiša Hospic to tudi (p)ostane, za neakutno nego bolnikov pa naj pristojni odprejo negovalno bolnišnico.

Vodstvo Slovenskega društva Hospic bo kljub nerazumevanju zdravstvenega ministrstva poskušalo čim prej poskrbeti za akutne potrebe po tovrstni celostni oskrbi umirajočih s potegovanjem za sredstva na različnih razpisih in pričakuje, da bo lahko vendarle začelo dejavnost, pa četudi sprva le s polovičnimi zmogljivostmi. V nasprotnem primeru bo prisiljeno prijazno hišo Hospic vrniti lastniku.