Kako, če sploh, bosta sodelovala Slovensko društvo Hospic in zavod Ljubhospic, ki ga namerava ustanoviti najuspešnejši ljubljanski zavod Lekarna Ljubljana, mesec dni po napovedi te namere še vedno ni jasno. V društvu tarnajo, da so iz Lekarne Ljubljana prejeli zelo splošen dopis oziroma ponudbo, ki ne odgovarja na njihova vprašanja o načinu morebitnega sodelovanja, v Lekarni Ljubljana so medtem ogorčeni, da se jim iz društva še niso oglasili. »Čeprav smo jim že pred časom urgentno poslali dopis, do včeraj nismo prejeli odgovora – pa čeprav je jasno, da se mudi,« pravi direktor Lekarne Ljubljana dr. Marjan Sedej. Ljubhospic želijo namreč odpreti že septembra.

Je sodelovanje sploh mogoče?

Dopis z vprašanji so jim na društvu poslali šele v četrtek, pravi predsednica društva in vodja za zdaj edinega (in trenutno nedelujočega) hospica pri nas Renata J. Roban. »Zanima nas, zakaj ustanavljajo nov zavod, če je enega društvo na predlog ministrstva registriralo že pred leti, in če smo ravno pred kratkim z ministrstvom našli možnost sistemske ureditve. Zanima nas tudi, kakšna bo sestava sveta zavoda in kakšna naša udeležba pri odločanju o kadrih. Pa tudi, ali nameravajo zaposliti nekdanjo ekipo iz Hiše hospica.«

Nekdanja vodja hiše Tatjana Fink je namreč po besedah Robanove od članov društva dobila nezaupnico zaradi svojega načina vodenja, dodatno so se odnosi zaostrili, ko so v hiši ob zamenjavi vodstva ugotovili, da je določena dokumentacija izginila. Zato so celo podali naznanilo na policijo, a je tožilstvo to zavrglo in jim svetovalo, naj vložijo tožbo. Tega sicer niso storili, medtem pa Finkova toži društvo za odpoved delovnega razmerja.

»Nimamo izdelanih konkretnih zahtev, zanima nas, ali bomo imeli ob morebitnem sodelovanju z novim zavodom pravico odločati o kadrovskih zadevah, saj imamo kot društvo največ izkušenj na tem področju,« je jasna Robanova. Navsezadnje je za bolnike ključno vprašanje, ali bodo zanje skrbeli kompetentni zaposleni in dovolj usposobljeni prostovoljci. V Lekarni Ljubljana si medtem želijo ohraniti avtonomijo pri odločanju, vlogo ekipe Hiše hospica pa vidijo predvsem v izobraževanju prostovoljcev.

Bodo vendarle odpovedali najemno pogodbo?

Hiša na Hradeckega cesti je trenutno prazna, saj društvo nima denarja za njeno delovanje. Trije zaposleni so na dopustu. Vodilni vztrajajo, da zaradi narave dela ne morejo privoliti v način iz rok v usta, saj mora biti zaradi odgovornosti do bolnikov zagotovljen denar za več mesecev vnaprej, ne zgolj za trenutno obratovanje.

Direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada Sašo Rink, ki je hkrati tudi predsednik sveta zavoda Lekarne Ljubljana, sicer zagotavlja, da najemne pogodbe (za nedoločen čas) društvu ne bodo odpovedali, tudi če se z novim zavodom ne uspejo dogovoriti za sodelovanje. A po drugi strani so jim zavrnili prošnjo po odlogu plačila najemnine in jih ob tem opomnili, da kršijo pogodbene obveznosti, s tem ko ne opravljajo svojega poslanstva.

Sogovorniki, ki se niso želeli izpostavljati, se strinjajo, da mestna občina zagotovo ne bo dopustila situacije, ko bo njihova stavba prazna, hkrati pa bi novi zavod Ljubhospic oziroma Lekarna Ljubljana morala graditi nov objekt. V vsakem primeru bo hišo pred ponovno uporabo nujno obnoviti, saj trenutno ni varna. Robanova opozarja, da ob vsakem deževju streha zamaka, voda pa teče po električni napeljavi. Najemna pogodba določa, da mora Mestna občina Ljubljana kot najemodajalec društvu omogočati ustrezne pogoje za delo, a za zdaj te in drugih težav še niso uspeli odpraviti.

Gneča na razpisu?

Medtem ko tako vse kaže, da bo sodelovanje med društvom in novim zavodom težko doseči, se približuje tudi javni razpis ministrstva za socialne zadeve, na katerem naj bi podelili koncesijo za institucionalno oskrbo neozdravljivo bolnih v zadnjem obdobju življenja. Slednjo so si v društvu obetali vsaj za območje osrednje Slovenije, a v primeru dveh izvajalcev njihova uspešnost ne bi bila več tako gotova – financiranje pa bo zagotovljeno za samo določeno število mest. Sedej je že napovedal, da se bodo na razpis prijavili.

Medtem so na pobudo ministrstva stekli tudi pogovori o morebitnem sodelovanju društva in Doma za starejše občane (DSO) Fužine. »Gre za preučitev možnosti pripojitve Hiše hospica kot enote DSO Fužinam v delu, kjer hospic izvaja institucionalno varstvo,« pojasnjujejo na ministrstvu. Slednji bi na ta način lahko premostil obdobje do morebitne koncesije, DSO Fužine pa bi s pripojitvijo lahko pridobil nove prostore in izkušnje zaposlenih v hospicu.

Vse skupaj je za zdaj na ravni informativnih pogovorov, dodaja direktorica DSO Fužine Bojanka Genorio. »Do dokončne rešitve nismo prišli zaradi številnih nejasnosti v zvezi z zelo visokimi, predvsem fiksnimi stroški poslovanja hospica, ki bi bremenili uporabnika njihovih storitev,« dodaja.