Ljubljana za našega izvidnika ni neznanka, a v hladu sence ob Petkovškovem nabrežja nam je zaupal, da v prestolnici še ni bil v vlogi turista. »V Ljubljano pridem dvakrat na teden oziroma kadar imam opravke. Časa, da bi se brezskrbno sprehodil skozi stari del mestnega jedra, nikoli ni,« pove Jernej Kocjančič, ki je pred odhodom v prestolnico temeljito pregledal tudi spletne strani. »Moram povedal, da sem bil nad spletno stranjo TIC navdušen, lahko sem naredil načrt za ves dan in pri tem upošteval tudi želje in telesno pripravljenost svojih staršev,« pove Kocjančič mlajši, mama Angelca pa ga v smehu dopolni, da je bilo precej naporno.
Prihod v Ljubljano so v skladu z načrtom potrdili malo po deveti uri zjutraj. »Parkirali smo na glavni ljubljanski tržnici, kjer je v nedeljo parkirišče brezplačno,« pohvali lepo gesto mesta Kocjančič in doda, da je informacijo o možnosti brezplačnega parkiranja prav tako dobil na spletni strani. Obisk pisarne TIC na Krekovem trgu je bil za naše izvidnike prijetna izkušnja. »Dama nas je prijazno sprejela. Predstavila nam je kar nekaj projektov, ki se v Ljubljani odvijajo, in nas povabila na vodene oglede po Ljubljani,« pove Kocjančič in doda, da so ti mogoči po predhodnem dogovoru. Če so prosta mesta, se je mogoče priključiti že oblikovani skupini. »Kljub namigu in povabilu dame iz TIC, naj se povzpnemo z vzpenjačo na Ljubljanski grad, tega nismo naredili, saj sem bil na gradu pred nekaj leti in sem si za ogled že takrat vzel dovolj čas,« nadaljuje Kocjančič. Počasi so se sprehodili do Brega, še prej pa zavili na Gornji trg, kjer so potekali srednjeveški dnevi. »Bilo je veliko stojnic, kovač je predstavljal staro obrt, vitezi pa so se že pripravljali za boj,« pove Kocjančič in doda, da so se počasi premikali naprej na drugo stran Ljubljanice – na Breg, kjer je tako kot vsako nedeljo potekal sejem starin, napovedan pa je bil tudi promenadni koncert Vevške godbe. »Bilo je prijetno in zanimivo poslušati koncert,« pove Kocjančič starejši in v smehu doda, da so med ogledom stojnic s starinami zaradi nepopisne gneče radovednežev skoraj izgubili mamo.
Po koncertu, med katerim si je oče Kocjančič privoščil krajši počitek, so se odpravili do Mestnega muzeja, kjer so si poleg stalne zbirke ogledali tudi razstavo Voda. »Bilo je zanimivo in poučno. Če bi se vsem razstavljenim eksponatom dejansko posvetili, bi v muzeju zagotovo ostali dlje kot uro in pol, kot nam je vzel ogled,« pove Kocjančič. Sledilo je kosilo, ki so si ga po priporočilu zaposlene v TIC privoščili v gostilnici Druga violina. »Predlagala nam je tudi gostilno Sokol in še nekaj manjših gostiln na poti do Gornjega trga. O Drugi violini sem videl oddajo na televiziji, zato smo se odločili preveriti uspeh odlične zgodbe v ozadju restavracije,« pove Kocjančič in tudi potrdi, da so mu v TIC zagotovili, da v njej strežejo tradicionalno slovensko kulinariko, njihova značilnost pa je, da pri strežbi pomagajo osebe s posebnimi potrebami iz Centra za usposabljanje Dolfke Boštjančič. »Postrežba je bila hitra in odlična, prijetno osebje pa je ustvarilo prijetno in domačno okolje,« pove Angelca Kocjančič, ki je minuli teden postala prababica dvojčicama. Jernej si je kot vegetarijanec privoščil porovo juho in porovo lazanjo, starša pa prav tako domači gobovo in porovo juho, telečji zrezek z gobicami in svežo solato. »Zanimivo je, da je zelenjava, ki jo strežejo v Drugi violini, sveža, saj jo gojijo v centru za usposabljanje na Igu,« pove zadovoljna družina.
S polnimi trebuščki, svoje pa je naredila tudi vročina, je bila najboljša izbira vožnja po Ljubljanici. »Ponudba ladjic, ki vozijo po Ljubljanici, je res ogromna, prav tako časovna omejitev in možnost vodenega ogleda, vključno z ogledom ljubljanskega gradu z vzpenjačo. Odločili smo se za ladjico Zala, ki nas je popeljala na kratek izlet vse do prenovljene Špice, kjer je bilo zelo živahno.« Ogledali so si tudi prebivalce Ljubljanice – nutrije, obisk Ljubljane pa so s kratkim klepetom končali v senci med številnimi tujimi turisti v enem od popolnoma zasedenih lokalčkov ob Petkovškovem nabrežju. vl
