Končala se je javna razgrnitev državnega prostorskega načrta za umeščanje hitre ceste od Velenja do priključka Šentrupert na štajerski avtocesti. Kljub nasprotovanju lokalnih kmetov in ministrstva za kmetijstvo so na ministrstvu za okolje in prostor prepričani, da bo državni prostorski načrt sprejet v začetku prihodnjega leta. Kdaj se bodo 314 milijonov evrov vrednega projekta tudi fizično lotili, ne vedo niti na ministrstvu za infrastrukturo. So pa pri Darsu napovedali, da naj bi čez štiri leta začeli graditi avtocestni odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki je že umeščen v prostor. Hkrati naj bi stroji zabrneli tudi na južnem, prostorsko prav tako že umeščenem delu tretje razvojne osi, a v prvi fazi le od Novega mesta do priključka Osredek oziroma tovarne Revoz. Kdaj bodo začeli graditi predor pod Gorjanci do priključka Maline na belokranjski strani hribovja, ni znano.
Poleg Bele krajine se tveganje, da bodo gospodarski subjekti še naprej bežali zaradi slabih prometnih povezav, stopnjuje tudi na razvojni osi 3a (ribniško-kočevska regija) in četrti razvojni osi, ki prometno povezuje Posočje in idrijsko-cerkljansko z gorenjsko regijo. Slepo črevo še naprej ostaja tudi območje med Postojno in Ilirsko Bistrico.
Severni del: štajerska avtocesta–meja z Avstrijo (1)
Trasi med Velenjem in Šentrupertom nasprotujeta ministrstvo za kmetijstvo in Civilna iniciativa Braslovče, ki menita, da gre za prevelik poseg v najboljša kmetijska zemljišča – poteptali bi jih 116 hektarjev. A na ministrstvu za okolje menijo, da bo trasa z dodatnimi optimizacijami in omilitvenimi ukrepi v največji možni meri sprejemljiva tako z vidika varstvenih nosilcev urejanja prostora kot tudi z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju. Projekt je ocenjen na 314 milijonov evrov, državni prostorski načrt naj bi bil sprejet v začetku prihodnjega leta. Začetek gradnje še ni znan.
Odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem – vrednost projekta izgradnje 17,6 kilometra hitre ceste in 1,9 kilometra navezovalne ceste je 500 milijonov evrov – je že umeščen v prostor in je trenutno v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, kar je pogoj za izdelavo projektne dokumentacije. Leta 2018 naj bi odkupovali nepremičnine, leto kasneje pa začeli gradnjo hitre ceste. Za odsek med Slovenj Gradcem in Dravogradom (272 milijonov evrov) se kot ustrezna nadomestna rešitev omenja modernizacija obstoječe prometnice, ki bo prevzela funkcijo »razvojne osi« na tem odseku. Prav tako za četrti odsek severnega dela tretje razvojne osi med Otiškim vrhom in Holmcem, kjer so načrtovalske aktivnosti na 218 milijonov evrov ocenjenem projektu ustavljene.
Srednji del: Celje–Novo mesto (1)
Odsek med Celjem in Novim mestom je po mnenju ministrstva za infrastrukturo izredno problematičen z vidika ekonomske upravičenosti in družbene sprejemljivosti. Ocenjen je namreč na 900 milijonov evrov. Trenutno tako iščejo nov predlog najustreznejše variante – tudi takšne, ki bi raven prometnih storitev izboljšala s posodobitvijo obstoječih prometnic. Postopek prostorskega umeščanja se bo nadaljeval z javnimi razgrnitvami predloga najustreznejše variante v prihodnjem letu.
Južni del: Novo mesto–meja s Hrvaško (1)
Prostorsko že umeščeni odsek od Novega mesta do priključka Maline naj bi obdelali v treh fazah. V prvi fazi – gradnja naj bi se začela leta 2019 – naj bi za 89 milijonov evrov zgradili hitro cesto od priključka Novo mesto vzhod do priključka Osredek (tovarna Revoz), pri čemer naj bi polovico denarja prispeval Bruselj. V drugi fazi (61 milijonov evrov) naj bi povezali priključek Osredek z razcepom Poganci, v tretji fazi (238 milijonov evrov) pa naj bi hitro cesto, vključno s predorom, speljali do priključka Maline na belokranjski strani Gorjancev. Časovni načrt za drugi dve fazi ni znan.
Prostorski načrt za odsek Maline–Metlika (Črnomelj) je bil razgrnjen pred dvema letoma. Zaradi dodatnih arheoloških izkopavanj je njegov sprejem predviden konec letošnjega leta. Začetek postopka umeščanja odseka Črnomelj–Vinica pa je pogojen z dokončnimi rešitvami na predhodnem odseku.
Razvojna os 3a: Ljubljana–Kočevje–Petrina (2)
Po večletnih zapletih z vzpostavljanjem nadomestnih habitatov za metulje in ptice ter zahtevami za ohranjanje kmetijskih zemljišč je vlada pred dvema letoma sprejela odločitev, da umeščanje škofljiške obvoznice v prostor začasno prekine.
Modernizacija glavne ceste G2-106 poleg prepotrebne obvozne ceste mimo Škofljice predvideva tudi obvoz Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja. Vsi trije odseki so zaradi pomanjkanja denarja šele v fazi pobude za izdelavo državnega prostorskega načrta.
Za izboljšanje prometne pretočnosti na tem območju naj bi tako Dars že jeseni začel graditi poln avtocestni priključek Šmarje - Sap, direkcija za infrastrukturo pa naj bi kot alternativo obvoznici prihodnje leto začela širiti obstoječo Dolenjsko cesto od ljubljanskega Rudnika do Škofljice.
Četrta razvojna os (3)
Ključne ukrepe na 4. razvojni osi predstavljajo obvoznice Škofja Loka, Gorenja vas, Tolmin, Spodnja Idrija ter novogradnja ceste na odseku Cerkno–Hotavlje. Prvi dve obvoznici že gradijo, tolminsko so umestili v prostor že pred dvema letoma, medtem ko je priprava državnega prostorskega načrta za obvoznico Spodnja Idrija v teku. Podobno tudi rekonstrukcija ceste Bača–Dolenja Trebuša in državna cesta na odseku Cerkno–Hotavlje. A vse aktivnosti na omenjenih projektih so zaradi pomanjkanja denarja do nadaljnjega v fazi mirovanja.
Razvojna os med Postojno in Ilirsko Bistrico (4)
Za avtocestni odsek Postojna/Divača–Jelšane poteka postopek priprave in sprejema državnega prostorskega načrta. Javna razgrnitev študije variant in okoljskega poročila je predvidena za konec letošnjega leta. Dolžina prihodnje avtocestne povezave znaša približno 40 kilometrov. Na okoljskem ministrstvu pravijo, da je postopek dolgotrajnejši zaradi umeščanja trase v občutljivi kraški svet in potencialno vplivno območje Škocjanskih jam. Na ministrstvu za infrastrukturo pa preigravajo tudi možnost, da bi namesto štiripasovne avtoceste – glede na prometne obremenitve zunaj turistične sezone in šibko ekonomsko upravičenost – zgradili le »zmogljivo« dvopasovno cestno povezavo.
Konkretne ukrepe na vseh razvojnih oseh, ki še niso časovno jasni, bo država opredelila v operativnem programu (načrtu) na podlagi strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji. Vlada konkretne datume obljublja še v letošnjem letu.
