Umiranje na obroke
»Če bo vlada vztrajala pri trasi F2-2, bo v naših krajih povzročila umiranje na obroke«, je bil ogorčen Domen Marovt, kmet iz Topovelj, ki ima 20 hektarjev obdelovalne zemlje, deset hektarjev hmeljišč, v hlevu pa okoli 35 glav živine. Hitra cesta bi njegovo kmetijo prepolovila in mu povzročila veliko škodo, vendar pravi, da na protestni shod ni prišel zaradi ozkih osebnih interesov. »Nihče si ne predstavlja, kakšne bi bile posledice. Cesta bi prizadela najmanj 50 kmetij. Moja družina je preživela že marsikaj težkega in bi tudi to hitro cesto. Zamisliti bi se morali tisti, ki nimajo niti lončka zemlje. Kako se bodo nahranili čez deset ali dvajset let, če bomo uničili najrodovitnejša kmetijska zemljišča?«
V Velenju so seveda drugačnega mnenja. Župan Bojan Kontič je na zadnjem delovnem srečanju poudaril, da je z najnovejšo odločitvijo vlade, da nadaljuje pripravo državnega prostorskega načrta na omenjeni trasi, zadovoljen. Po njegovem mnenju se cest pač ne da graditi drugače, kot da se žrtvuje nekaj kmetijske zemlje. »Savinjsko-šaleška regija tretjo razvojno os nujno potrebuje za obstoj in nadaljnji razvoj gospodarstva, sicer bomo izgubili Gorenje,« poudarja Kontič, vendar mu v civilni iniciativi odgovarjajo, da navezavo Gorenja zagotavljata obe trasi.
Kljub nasprotovanju Braslovčanov nameravajo na ministrstvu nadaljevati postopke umeščanja trase F2-2. Irena Anica Oven z direktorata za prostor na ministrstvu za infrastrukturo in prostor je prepričana, da bi s traso F2-2 izgubili najmanj kmetijskih zemljišč in da bi parcele lahko začeli odkupovati takoj, ko bo državni prostorski načrt sprejet. Toda v Braslovčah pravijo, da se ne bodo vdali. Če bo vlada vztrajala pri odločitvi, ki je po njihovem povsem zgrešena, se bodo med drugim obrnili tudi na protikorupcijsko komisijo.
Zgledovati bi se morali po Švicarjih
»V Švici bi razglasili za neprištevnega vsakogar, ki bi zagovarjal takšno gradnjo, kot jo načrtujemo pri nas. Tam gradijo ceste in železnice v predorih, galerijah in na viaduktih,« na spletni strani civilne iniciative opozarja Matjaž Cerovac, zdaj že upokojeni glavni inšpektor za rudarstvo. Na to, da bi morali kmetijska zemljišča bolj skrbno varovati, opozarja tudi pedolog dr. Borut Vrščaj, predstojnik oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
»Trasa F2-2 bi povozila okoli 120 hektarjev zelo dobrih zemljišč, ki so temelj kmetijske pridelave v Savinjski dolini. Država je v gradnjo namakalnega sistema z zajetjem vred vložila ogromno denarja, trasa F2-2 pa bi velik del tega izničila. Ob tem, da odškodnine za uničenje namakalne in hmeljne infrastrukture še niso zajete v ceno trase F2-2 in bi bile še dodaten strošek. Gre torej za okostnjaka, ki je še v omari,« pravi Vrščaj in še posebej opozarja, da imamo v Sloveniji okoli 863 kvadratnih metrov njivskih površin na prebivalca, potrebovali pa bi jih 2800. Da kmetijska in okoljska stroka v celoti zavračata varianto trase F2-2, sta vlado v javnem pozivu opozorila tudi dekan dr. Davorin Gazvoda in prodekanka dr. Matka Hudina z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
