Nemške grožnje z začasnim, petletnim odhodom Grčije iz evrskega območja so bile zadnji adut nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla, s katerim je minuli konec tedna na novo premešal pogajalske karte. Svojo grožnjo mu je uspelo pretopiti v evropsko in tako je dosegel veliko zmago. Pogajalski adut je v kombinaciji z ločenimi sestanki nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Françoisa Hollanda z Aleksisom Ciprasom grškega premierja dokončno spravil na kolena. Pogajanja v ožjem krogu so spremljevalci opisali kot duševno trpinčenje premierja Ciprasa. Voditelji držav članic so se precej složno postavili za Nemce. Noč, v kateri je bil dosežen »veliki kompromis«, je bila noč dolgih nožev. Upniki so proti Ciprasu izpeljali maščevanje za njegov referendum in kljubovanje petim letom ostrih varčevalnih ukrepov. Uradno so ostrejše zahteve do Grčije opisali kot nujni korak vnovične vzpostavitve zaupanja, ki je bilo skrhano v minulih tednih, še posebno po Ciprasovi odločitvi za izvedbo referenduma o zadnjem upniškem predlogu.
Nekaj korenčkov za Ciprasa
Čeprav je hotel Cipras referendumski rezultat uporabiti kot orodje za dosego boljšega dogovora, domov prinaša precej slabšega. Kapitalske kontrole zadnjih dveh tednov so namreč močno načele grški bančni sistem, ki se je znašel pred skorajšnjo nelikvidnostjo. Prav to pa je šlo upnikom na roke, da so lahko s klasično politiko izsiljevanja iz Grčije iztisnili še več.
S pristankom na ostre zaveze, da do jutri parlament potrdi niz zakonov o davčnih vprašanjih, pokojninski reformi in sprejme še nadaljnje varčevalne ukrepe, je grški premier Aleksis Cipras privolil v najbolj oster varčevalni paket doslej. Kljub prvotnemu zoperstavljanju nemški zamisli, da mora Grčija na nov sklad prenesti 50 milijard evrov državnega premoženja, ki ga bodo upravljalci postopoma odprodali, je na koncu pristal tudi na to. Že prej obljubljena privatizacija regionalnih letališč, pristanišč in elektrodistributerja je tako dobila dodaten pospešek.
Manjši obliž si je lahko izposloval le v dveh točkah. Od 50-milijardnega sklada z zaseženim premoženjem bo Grčija polovico denarja (25 milijard) dobila vrnjenega za rekapitalizacijo bank, 12,5 milijarde bodo dobili povrnjenih za naložbe, 12,5 milijarde pa bodo morali nameniti poplačilu dolgov. Ko so novinarji nemško kanclerko Angelo Merkel včeraj vprašali, kje se v vseh teh domnevno kompromisnih zavezah vidi grška pisava, se je znašla v vidni zadregi, a se je nato vendarle spomnila razreza sredstev iz privatizacijskega sklada.
Osovraženi IMF ostaja
Evroskupina je ob tem Grčiji obljubila še možnost, da dobi do 35 milijard evrov iz različnih evropskih skladov za spodbujanje investicijske in gospodarske aktivnosti, tudi za mala in srednje velika podjetja. Da bi Cipras lažje pristal na drakonske nove zahteve, so mu voditelji ponudili še možnost reprogramiranja dolgov v prihodnosti. Ne pa tudi tako želenega delnega odpisa dolgov. S tem je kratki seznam bombončkov za Ciprasa končan. Podlegel je tudi pri eni svojih ključnih želja - da z zaprosilom za nov varčevalni program s pomočjo sredstev evropskega kriznega mehanizma ESM iz upniške trojke iztisne osovraženi Mednarodni denarni sklad (IMF). Toda tudi to inštitucijo, znano po najbolj radikalnih zahtevah po varčevalnih ukrepih, bodo Atene po zavezah vrha evroskupine morale najkasneje marca 2016 zaprositi za nadaljnjo ekspertno in finančno pomoč.
Če je Cipras zgolj za pristanek evroskupine na pogajanja o tretjem programu pomoči moral pristati na takšne neživljenjske pogoje, se postavlja vprašanje, kakšne zaveze za krepitev zaupanja bodo upniki zahtevali za dejanski dogovor o novem triletnem programu pomoči; ta bi lahko znašal tudi 86 milijard evrov. Ker je precej neverjetno, da bo dogovor sklenjen do 20. julija, ko mora Grčija ECB odplačati naslednjo tranšo 3,5 milijarde evrov zapadlih dolgov, bo potrebovala začasno premostitveno financiranje do sklenjenega sporazuma. Sedem milijard evrov naj bi dobila v ta namen.
