Vrhunec grške drame ne bi mogel biti bolj razburljiv. Grčijo so namreč včeraj tik pred dvanajsto doletele nove zahteve upnikov. Države evrske skupine so od Aten kot znak resnosti terjale dodatne reforme, hitro sprejetje številnih zakonov in prenos 50 milijard evrov državnega premoženja na poseben novi sklad. Pogajanja so se nadaljevala pozno v noč in s pristankom Ciprasa na večino zahtev, spisanih izpod peresa Nemčije, končala danes zjutraj.
Finančni ministri evrske skupine zaradi številnih razhajanj konec tedna niso mogli priporočiti obnovitve pogajanj z Grčijo in so končno odločitev prepustili voditeljem držav članic. Grčija je na mizo dobila ponudbo, da zaradi porušenega zaupanja svojo odločnost za tretji program pomoči dokaže z dodatnimi zavezami. Od vlade Aleksisa Ciprasa se je pričakovalo, da do srede sprejme številne zakone z davčnega področja, z dodatnimi ukrepi zagotovi vzdržnost pokojninskega sistema in povrhu prenese še za 50 milijard evrov državnega premoženja na poseben evropski sklad, ki bi ga ustanovili v Luksemburgu. Ta sklad bi nato premoženje postopoma odprodal. Predlog za de facto zasego državnega premoženja je bil pozno zvečer domnevno še zadnja točka razhajanja med upniki in Ciprasom. Čeprav so iz grške vlade sprva poročali, da takšen prenos premoženja ne pride v poštev, je Cipras slednjič nanj pristal.
Zahteve iz Berlina v zadnjem trenutku
Grški premier je bil pod izjemnim pritiskom. Če dogovora ne bi sprejel, bi se že danes ali jutri lahko zgodilo, da bi grške banke postale insolventne. Edina rešitev zanje je namreč bila, da bi Evropska centralna banka (ECB) danes odobrila večjo nujno likvidnostno pomoč grškim bankam. Toda ker ECB te pomoči ne bi odobrila brez doseženega dogovora glede grških reform, se zdi, da so grške banke tik pred kolapsom.
Precej dodatnih zahtev je v zadnjem trenutku prihajalo iz Berlina. Zapisane so bile že v dokumentu finančnega ministra Wolfganga Schäubla, v katerem je med drugim ugotavljal, da grški reformni predlogi niso zadostni. Iz istega dokumenta se je med razmisleki finančnih ministrov, kaj storiti, če Grčija ne privoli v nove zahteve, znašel tudi njegov revidirani načrt B. Predlagal je namreč petletni začasni izhod Grčije iz evrskega območja, kar so nekateri evropski voditelji označili za slab in pravno sporen predlog. Kaj takšnega namreč v evropskih pogodbah ni predvideno. Po dolgotrajnih nočnih pogajanjih so iz sklepov zasedanja možnost začasnega Grexita umaknili.
Včeraj pozno zvečer se je postavljalo vprašanje, kaj bo naredil Cipras. Bo dokončno kapituliral in sprejel vse zahteve v zadnjem trenutku ali se odločil za grexit. V vsakem primeru se je nakazovala nemška zmaga. Ta je postala popolna z današnjim Ciprasovim pristankom na nove zahteve upnikov. Majhen kompromis je grški premier vendarle uspel izboriti. Evroskupina je namreč pristala na reprogramiranje dolga, torej na daljšo odplačilno dobo in verjetno nižje obresti. Toda vprašljivo je, ali bo Cipras s to »doseženo zmago« grške parlamentarce uspel prepričati v ratifikacijsko podporo dogovora. »Današnji dogovor omogoča Grčiji finančno stabilnost,« je Cipras poskušal zveneti optimistično.
Notranja politika v članicah ogrožala dogovor
»Dogovora za vsako ceno ne bo,« je ob prihodu na včerajšnje zasedanje voditeljev evrske skupine napovedala nemška kanclerka Angela Merkel. Z zagotovilom, da prihaja na trde pogovore, je tako še bolj dvignila temperaturo, ali bo dogovor z Grčijo po maratonskem dvodnevnem zasedanju finančnih ministrov evrske skupine sploh še mogoč. Finančni ministri se zaradi številnih razhajanj niso mogli zediniti o sklepih zasedanja. Vroči kostanj odločitve, ali naj se z Grčijo obnovijo pogajanja, so prepustili sledečemu vrhu voditeljev držav evrske skupine. Čeprav so predlagane reforme Grčije večinoma bile ovrednotene kot dober korak naprej, so se pojavljale tudi zahteve o še rigoroznejših varčevalnih ukrepih. Kajti evrska skupina je ocenjevala, da Grčija v prihodnjih treh letih potrebuje precej več finančne pomoči, kot je znašalo uradno zaprosilo iz Aten. Namesto želenih 53,5 milijarde evrov naj bi grško gospodarstvo potrebovalo za dobro polovico krepkejšo finančno injekcijo – od 82 do 86 milijard evrov.
Odločilni konec tedna se je začel sicer v relativno dobrem vzdušju. Upniki so predlog grških reform ocenili kot pozitivnega, a znotraj evrske skupine so se zaradi izgubljenega zaupanja ponovno pojavljali pomisleki, ali Grčija dejansko misli resno. V igri je namreč bila še večja vsota, kot je sprva kazalo. Evrska skupina se je prav tako razklala pri vprašanju, kako nadaljevati pogajanja z Grčijo, če sploh. Pri kolebanju nekaterih držav članic so močan dejavnik namreč postale tudi notranjepolitične razmere. Iz Finske so prihajale novice, da bi vladajoča koalicija utegnila razpasti, če bi evrska skupina odobrila tretji program pomoči Grčiji. Nacionalistična koalicijska stranka Fincev namreč tretjemu predlogu pomoči nasprotuje. In čeprav Finci ne bi mogli blokirati tretjega programa pomoči v okviru evropskega stabilizacijskega mehanizma, je Evropska unija poskušala pokazati enotnost tako zaradi stabilnosti evrskega območja, ohranjanja vrednosti evra kot tudi verodostojnosti EU. A ta enotnost je bila načeta tudi iz Slovaške, kjer prav tako ni bilo velikega posluha za nov program pomoči Grčiji, še posebej za to, ker Slovaki v povprečju zaslužijo manj kot Grki, slovaška vlada pa je zaradi odobrenega drugega programa pomoči Grčiji leta 2012 že padla.
Nemčija je predlagala začasni grexit
Pred nadaljevanjem pogajanj so najmočnejši pritiski pričakovano ponovno prihajali iz Berlina. Tamkajšnjo finančno ministrstvo pod vodstvom Wolfganga Schäubla je namreč imelo pripravljen scenarij začasnega grškega odhoda iz evrskega območja, če bi pogajanja propadla. Ker so nove reformne predloge Grčije v Berlinu ocenjevali kot nezadostne za pridobitev novega programa pomoči, so zato Grčiji ponujali možnost začasnega odhoda iz evra. V petletnem umiku k nacionalni valuti naj bi imeli možnost obnoviti svoje gospodarstvo s samostojno gospodarsko politiko, kot korenček za to izbiro pa so navedli, da bi lahko v tem primeru tudi prišlo do delnega odpisa dolgov oziroma njihovega prestrukturiranja. Slednje je sicer nenehna zahteva Aleksisa Ciprasa. Vendar jo Schäuble zavrača, ker naj bi bil odpis dolgov neskladen z evropskim pravom, čemur sicer številni pravniki ugovarjajo.
Nemške zamisli so naletele na ostro neodobravanje iz Italije in Francije. Matteo Renzi je po medijih kanclerki Merklovi sporočal, da je dovolj poniževanja Grčije in da začasni grexit ne pride v poštev. Tudi francoski predsednik Francois Hollande o takšni možnosti ni hotel ničesar slišati. »Ali si v evru ali si zunaj,« je dejal. V francosko-nemškem evropskem motorju se je začel nabirati pesek, ki bi lahko imel nevarne posledice, kot je strnil zunanji minister Luksemburga Jean Asselborn: »Če bo Nemčija pritiskala za grexit, bo to sprožilo globok konflikt s Francijo. To bi bila katastrofa za Evropo.« Završalo je tudi v nemški opoziciji. Stranka Zelenih je ocenila, da Schäuble z vedenjem Merklove v Bruslju sabotira dogovor z Grčijo, saj nemška vlada še vedno stremi k izhodu Grčije iz evrskega območja. »To je zgodovinska napaka,« sta ocenila vodji poslanske skupine Zelenih v bundestagu Katrin Göring-Eckardt in Anton Hofreiter.
Bo tretji program pomoči prinesel tudi novo vlado?
Predvsem nemški pritiski v minulih tednih so obveljali kot glavno orodje političnih sprememb v Atenah. Ves čas se že špekulira, da želi Berlin s svojo nepopustljivostjo strmoglaviti Ciprasovo vlado. To se zdaj ob tretjem varčevalnem paketu vse bolj ponuja kot realen scenarij. Že v soboto se je namreč Ciprasova koalicija konkretno skrhala. Njegove ostre varčevalne ukrepe je v parlamentu sicer podprla skoraj celotna opozicija (za predloge je glasovalo 251 od 300 poslancev). Toda bolj pomenljivo je, da jih je zavrnilo oziroma se vzdržalo glasovanja kar 17 poslancev Sirize. Levo radikalno krilo stranke zdaj zagotovo ne bo podprlo novih, še ostrejših varčevalnih ukrepov, h katerim so Ciprasa silili evropski voditelji.
Grški premier je v minulem tednu vodil že več pogovorov s strankami opozicije, da si je lahko za svoj reformni predlog zagotovil zadostno podporo v parlamentu. To sodelovanje utegne zdaj predstavljati osnovo za sestavljanje naslednje koalicije oziroma vlade narodne enotnosti. Cipras bo namreč v prihodnjih dneh moral nov (bruseljsko) dopolnjen reformni program in nekaj ključnih zakonov potrditi v parlamentu. Čeprav se pričakuje, da bi te odločitve še lahko spolzele skozi parlamentarno kolesje, pa se že postavlja vprašanje, ali bo Ciprasova vlada sploh še srednjeročno sposobna izvajati reforme. Na grškem notranjepolitičnem parketu postaja vse bolj verjeten scenarij preoblikovanja vladne koalicije in morda tudi imenovanje novega, tehnokratskega premiera. Največkrat se za ta položaj omenja aktualni guverner grške centralne banke Janis Sturnaras
Uradno sporočilo vrha evroskupine za javnost (v angleščini) lahko prenesete na povezavi.
.
