Mehika je od sobote zvečer, ko je iz zapora ušel najzloglasnejši prekupčevalec z mamili, na nogah. Joaquin Guzman, vodja narkokartela Sinaloa (severozahodna Mehika), je tako spisal novo poglavje v življenju legendarnega mafijca. Obenem je njegov beg iz jetnišnice v osrednjem delu Mehike hud udarec za predsednika države Enriqueja Peño Nieta.
Skozi podzemni predor, ki je bil zelo premišljeno izkopan deset metrov globoko, je 58-letni El Chapo (Čokati, Tršati), kot mu pravijo zaradi njegove nizke, čokate postave, ob 21. uri po lokalnem času ušel iz jetnišnice Altiplano, ki stoji 90 kilometrov zahodno od Ciudada de Mexica. Predor, dolg kilometer in pol, z električno napeljavo, prezračevalnim sistemom in jeklenkami kisika se konča na nekem gradbišču, ne tako zelo daleč stran od tega najbolj zastraženega zapora v Mehiki.
Sprožil je krvavo vojno narkokartelov
Guzmana zdaj lovi več kot 1500 policistov in vojakov. Zaprto je bližnje letališče, zaprte so vse ceste v okolici. A on slovi kot mojster pobegov. Že leta 2001 je zbežal iz zapora na zahodu Mehike, skrit med umazano perilo. Na begu je bil trinajst let, medtem pa je, čeprav je praktično nepismen, prevzel oblast v svojem narkokartelu, ki ga je spremenil v mafijsko multinacionalko, navzočo v vsaj 50 državah sveta.
Po svetu je postal znan leta 2009, ko ga je revija Forbes uvrstila na seznam dolarskih milijarderjev. Iz sebe je ustvaril legendo s svojo drznostjo, med drugim je pod zelo dobro zavarovano ameriško-mehiško mejo skopal predore, po katerih je tihotapil mamila. Pri tem njegovi glavni sovražniki niso le ameriške oblasti, ki proti njegovemu kartelu na meji uporabljajo tudi vojsko, ampak predvsem drugi mehiški narkokarteli. Boj za dostop do ameriškega trga je bil toliko bolj neusmiljen, ker so Američani prvi na svetu po porabi kokaina. Prav Guzman je bil glavni krivec za vojno kartelov, ki je od leta 2006 med Mehičani zahtevala že več kot 100.000 žrtev.
Neuspešen boj proti narkokartelom
Pravzaprav so v zadnjih desetih letih mehiški narkokarteli postali prave države v državi in pogosto držijo v šahu lokalne oblastnike in policijo na severu Mehike. Njihova žrtev pa je predvsem lokalno prebivalstvo. Tudi predsedniku Peñi Nietu, ki je prišel na oblast leta 2012 in je že obtožen korupcije, ni uspelo zajeziti nasilja in premagati vplivnih narkokartelov, kot se imenujejo mehiške mafijske združbe, ki se ukvarjajo s trgovino z mamili. Še več, mehiška vojska in policija sta obtoženi, da sami izvajata nasilje nad prebivalstvom. Nevladne organizacije za človekove pravice imajo dokaze, da vladne sile sistematično mučijo in pobijajo civiliste. Guzmanov pobeg iz zapora pa je še en hud udarec za predsednika Enriqueja Peño Nieta.
Februarja 2014 se je Peña Nieto precej širokoustil, ko je policija po več tednih zasledovanja le ujela Guzmana. To naj bi bil po besedah mehiškega predsednika dokaz, da je njegova varnostna strategija učinkovita. Peña Nieto pa je nato zavrnil zahtevo ZDA, da jim izročijo Guzmana.
Do prostosti s podkupovanjem
Na spletu je zdaj mogoče prebrati, da je Guzmanu uspelo podkupiti vsaj 18 zaposlenih v najbolj varovanem zaporu v Mehiki. Ti naj bi mu pomagali pri pobegu. Predsednik Peña Nieto, ki je za pobeg izvedel na poti v Pariz, je v nedeljo dejal, da gre za »žalitev za mehiško državo«, in obljubil aretacijo velikega kriminalca.
Guzmanov pobeg iz zapora ni nedolžna stvar, saj ne gre le za vodjo enega od narkokartelov, ampak tudi za glavnega povzročitelja vojne kartelov, ki je zelo prizadela Mehiko. Nov uspešen pobeg iz zapora tega trikrat poročenega očeta devetih otrok pa bo najbrž še povečal njegovo priljubljenost med številnimi mladimi Mehičani, ki lahko v življenju nekaj dosežejo le kot člani enega od kartelov. Guzmanove podvige že opevajo številne pesmi. »Občudujem njegovo življenjsko pot, njegovo bistrost. /…/ Vlada ga ne bo nikoli ujela,« poje skupina Los Buknas de Culiacan. Te besede od sobote naprej zvenijo tudi kot izzivanje vlade.
