Morda jih bodo Grki z novim zaprosilom evropskim institucijam na mizo položili danes. Vse več politikov medtem govori o realni možnosti grškega izstopa. Že ko se je novopečeni grški finančni minister Evklid Cakalotos vkrcal na letalo za Bruselj, ni mogel skrivati nemira. Tako kot premier Aleksis Cipras je tudi sam v diplomatski prtljagi nosil vsaj osnutke novega (starega) predloga reform, s katerimi je želel prepričati upnike, da po najboljšem možnem razpletu grškim bankam čim prej sprostijo likvidnostno pomoč Evropske centralne banke ter dosežejo nov dogovor o naslednjem programu pomoči njegovi državi. A na začudenje vseh evropskih politikov, ki so nestrpno pričakovali, kaj jim bosta iz diplomatske prtljage predložila na mizo, dokumentov niso dobili niti na vpogled.
Zaradi porušenega zaupanja med pogajalskimi stranmi so evropski politiki za razmislek o sprostitvi pomoči ECB in morebitni pripravljenosti za sklenitev novega dogovora z Grčijo hoteli verodostojen reformni program. Cakalotos in Cipras na bruseljske mize nista položila ničesar. A pripravljala naj bi nov predlog reform, ki je nadvse podoben zadnjemu kompromisnemu reformnemu programu Jean-Clauda Junckerja tik pred izvedbo grškega referenduma oziroma zadnjemu grškemu, o katerem pa evroskupina sploh ni razpravljala.
Ko se je končalo zasedanje finančnih ministrov, so premierji držav članic v palačo Justus Lipsius prihajali precej začudeni. Čeprav so Grki napovedali prošnjo za premostitveno pomoč iz kriznega mehanizma ESM, da bi banke lahko ostale likvidne, tudi tega predloga še niso imeli na mizi. Ker naj bi ga še v noči na sredo v proceduro vložili predstavniki Grčije, bodo že predvidoma danes vnovič zasedali finančni ministri – a tokrat po telekonferenci.
V času, ko gre njunim državljanom vse težje, minister Cakalotos in premier Cipras nosita veliko odgovornost. Manjka namreč zgolj še nekaj dni, da banke brez novega kapitala ostanejo povsem brez denarja. Toda že pred začetkom zasedanj finančnih ministrov in premierjev držav evroskupine so stališča večine visokih politikov ostala precej neomajna. Hoteli so prisluhniti Cakalotosu in Ciprasu, razumeti, kaj se je zgodilo minulo nedeljo, in iskati načine, kako Grčijo ohraniti v evrskem območju, ter se hkrati izogniti razpravi o morebitnem odpisu dolgov.
Seveda so finančni ministri pričakovali tudi nov grški predlog, za katerega je veljalo, da bo zadnji pred novim dnevom D – 20. julijem, ko mora Grčija upnikom vrniti nadaljnjih 3,5 milijarde evrov. A namesto pisnega dokumenta je minister Cakalotos ponudil kolegom zgolj ustno predstavitev okvirne vsebine. O tem predlogu je Cipras med usklajevanji z vsemi parlamentarnimi strankami (razen z Zlato zoro) dosegel širok nacionalni konsenz. Ključne točke, kjer Atene še vedno niso pripravljene popustiti, naj bi predstavljala davčna, pokojninska in obrambna vprašanja. DDV za gastronomski sektor ne želijo povečati na 23 odstotkov, kot zahtevajo upniki, temveč ga ohraniti na ravni 13 odstotkov. Davčne ugodnosti naj bi še naprej lahko uživali prebivalci egejskih otokov. Atene naj bi bile zdaj pripravljene zmanjšati obrambni proračun za 300 milijonov evrov (upniki so zahtevali 400 milijonov, Cipras pa je sprva vztrajal zgolj pri 200 milijonih).
Skrajni rok je 20. julij
Ker je morebitna obnovitev pogajanj oziroma njihov hitri zaključek v nekaj dneh praktično nemogoč, bo Grčija že kmalu potrebovala finančno pomoč za ohranitev likvidnosti bank. Zato Ciprasova vlada načrtuje Bruselj zaprositi za 7 milijard evrov pomoči iz kriznega mehanizma ESM, namenjenega državam v finančnih težavah. S tem denarjem naj bi bili finančno pokriti do konca julija, ko nameravajo z upniki doseči nov dolgoročni dogovor. Pisna prošnja bo v poštni nabiralnik ESM prispela še do današnjega jutra, se je zagotavljajo včeraj. Vprašljivo pa je, ali jim bo do tega denarja uspelo priti brez doseženega dogovora o morebitnem tretjem reformnem programu. Finski finančni minister Alexander Stubb je že nakazal, da si evroskupina želi dolgoročni dogovor o reformah, ne pa srednjeročnega premostitvenega programa pomoči.
Koliko časa Grčiji sploh še ostane? Skrajni rok za dosego dogovora z upniki je 20. julij. Do takrat morajo Atene vrniti ECB 3,5 milijarde evrov. Če tega ne bodo naredile in jih bo ECB razglasil za finančno insolventne, bo nastopil popoln grški bankrot. Vsaj dva visoka evropska politika včeraj nista več izključevala tistega, česar si uradno nihče ne želi – grškega izstopa iz evrskega območja. Latvijski član sveta ECB vidi Grčijo že na poti ven. Ilmars Rimševičs je namreč ocenil, da so bili grški volilci drzni in so državo sami izvolili iz evra. Tudi podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis ni izključeval možnosti grškega izstopa, če zaupanja z Grčijo ne bi mogli več vzpostaviti. Kot resnično možnost z verjetnostjo 50:50 je izstop Grčije iz evrskega območja opredelil tudi malteški finančni minister Edward Scicluna.
Aleš Gaube
