Britanski finančni minister George Osborne je včeraj dobro povzel položaj, v katerem sta se znašli Evropa in Grčija. Po njegovem obstajata dve časovnici: politična pogajanja potekajo počasi, bančna kriza se odvija zelo hitro. »Ključni izziv območja evra za rešitev Grčije je združitev teh časovnic,« je poudaril. Preživetje grških bank visi na nitki, ki ji lahko sledimo do Evropske centralne banke (ECB) – naslednje v vrsti upnic, ki ji morajo Grki 20. julija vrniti 3,5 milijarde evrov.
Evro na obnovo...
Svet ECB je v včerajšnjih večernih urah odločal o podaljšanju in morebitnem povišanju zasilne pomoči (ELA) grškim bankam, ki na trgu ne morejo dostopati do svežih sredstev. Neuradno naj bi bil sklenjen dogovor o sedem- do desetdnevnem podaljšanju, a ne tudi o povečanju pomoči. Grško združenje bank je že sporočilo, da ostajajo zaprte v torek in sredo, verjetno pa do konca tedna.
Medtem naj bi Grki na bankomatih še naprej dvigovali po 60 evrov na dan. Kapitalske kontrole so namreč poleg zasilnih sredstev ECB edini način, da grški bančni sistem ostane likviden. Brez dodatnega denarja banke pritiska varčevalcev, ki so v preteklih mesecih v nogavice in iz Grčije odnesli krepko več kot 30 milijard evrov, ne bi zdržale.
Pred sedežem ECB v Frankfurtu so včeraj povsem naključno demontirali velik znak evra in ga odpeljali na obnovo. Simbolika ne bi mogla biti močnejša. Kljub vsemu evro proti dolarju včeraj ni izgubljal, tečaj je ostal blizu 1,11 dolarja za evro. Proti britanskemu funtu je evro padel na najnižjo raven v enem tednu.
O razprodaji ne duha ne sluha
Podobno medel je bil odziv na delniških in obvezniških trgih. Zahtevani donosi na obveznice perifernih držav niso zanihali, Slovenija bi se lahko dolgoročno zadolžila po podobni obrestni meri kot ob koncu preteklega tedna. Le grško zadolževanje se je ob novih opozorilih bonitetnih agencij znova podražilo – zahtevani donosi na desetletne grške obveznice so poskočili za približno pol odstotne točke, na 14,82 odstotka.
Tudi na delniških trgih ni bilo katastrofe. Špekulanti, ki so včeraj stavili na množično razprodajo, so se močno ušteli. Trgovanja je bilo malo, med evropskimi indeksi so še najgloblje padli portugalski PSI 20 Index (–3,34 odstotka), italijanski Mib (–2,98) avstrijski ATX (–2,2) in španski Ibex 35 (–1,89). Nemški Dax je doživel padec, nižji od odstotka, podobno kot tudi slovenski SBI TOP. Atenski borzni indeks Athex je celo pridobil 2,03 odstotka vrednosti. V primerjavi z enakim obdobjem lani je sicer še vedno vreden približno tretjino manj.
