Kot v marsikateri drugi državi tudi v Franciji stališča o Grčiji ne ustrezajo delitvi na desnico in levico. Tako so na levici tisti, ki so že leta 2005 nastopali proti evropski ustavni pogodbi, zdaj pozdravili zmago grškega ne. Tudi Zeleni, ki so na francoskem referendumu leta 2005 glasovali za, so zdaj podprli Ciprasovo »vizijo demokratične Evrope«. Predsednik François Hollande je razočaran nad izidom referenduma, a se zavzema za nadaljevanje pogajanj s Ciprasom. Sicer lovi ravnotežje, ker mora hkrati ohranjati enotnost francosko-nemške naveze in enotnost Socialistične stranke.
Grški ne je na skrajni desnici pozdravila Marine Le Pen kot »upor proti evropskemu diktatu, ki hoče za vsako ceno vsiliti nečloveško zategovanje pasu«. Desničar Nicolas Sarkozy, ki se že nekaj časa zavzema za izstop Grčije iz evrskega območja, pa pravi: »Evropa ne sme popustiti vladi, ki jo sestavljata skrajna levica in skrajna desnica.«
V Španiji izenačeni pred volitvami
V Španiji je zmaga grškega ne dala nov polet levičarski Podemos, sestrski stranki Sirize, medtem ko se desničarski premier Mariano Rajoy hvali, da je gospodarska rast v Španiji, ki je menda najvišja v evrskem območju, rezultat njegove gospodarske politike. Najbrž bi Sirizin uspeh na pogajanjih z Evropo Podemosu omogočil zmago na španskih parlamentarnih volitvah čez pet mesecev. Ankete kažejo, da so vladajoča Ljudska stranka, socialisti in Podemos precej izenačeni. Toda nadaljevanje grške socialne krize, zlasti pa uvedba drahme z znižanjem življenjskega standarda Grkov bi lahko politično koristila Rajoyu, ki pravi, da bi španska levica, če pride na oblast, podobno kot Siriza državo vodila v propad. Sicer španski socialisti menijo, da Siriza v Grčiji ni naredila dovolj, da bi modernizirala državo. Grški izstop pa bi lahko ogrozil sedanje gospodarsko okrevanje v Španiji, ki ima takoj za Grčijo najvišjo raven brezposelnosti v EU.
Težave premierja Mattea Renzija
V Italiji je izid grškega referenduma za levosredinskega premierja Mattea Renzija težava zato, ker bi lahko finančni trgi zaradi nadaljevanja grške krize postali precej bolj nezaupljivi do Italije, ki je takoj za Grčijo najbolj zadolžena evropska država. Pri majhnem dvigu obresti za posojila bi lahko italijanski proračun utrpel od 3 do 10 milijard evrov dodatnega primanjkljaja. Še huje bi bilo, če bi se zaradi psihološko pogojenega nezaupanja vlagatelji nenadoma umaknili iz Italije.
Poleg tega grški ne pomeni politično zmago vseh tistih, ki so v Italiji pred referendumom podprli Sirizo, to so tudi protievropska Severna liga, Berlusconijeva Naprej, Italija in gibanje Pet zvezd Beppeja Grilla, ki imajo med Italijani več kot 50 odstotkov podpore. Renzi, ki mu podpora pada, se je konec junija zelo izpostavil, ko je referendum na twitterju predstavil kot »derbi med evrom in drahmo«.
