Dolga vrsta pred bankomatom Narodne banke pri atenskem trgu Kotzia je bila včeraj nekaj pred pol tretjo popoldan lep mikrokozmos grškega trenutka. Čakanje v vrsti na dvig največ šestdesetih evrov, kolikor znaša dnevna omejitev zaradi strahu pred bančnim zlomom, je govorilo o razmerah, v katerih se je znašla država na pragu dileme o svoji evrski prihodnosti. Glasna razprava, ki se je med čakajočimi razvila o edini pravi temi tega trenutka, pa je bila odsev polemik, ki potekajo po vsej državi in na najvišji evropski politični ravni.
Nekateri ocenjujejo, da je po petih letih nenehnih pogajanj o varčevanju čas, da država vzame stvari v svoje roke. »Glasovala bom proti. Vsiljujejo nam mnenje, da moramo glasovati za dogovor, toda nočem, da nam kdor koli postavlja pogoje,« je rekla Frederica, ki je stala v vrsti in vsake toliko v angleščini razložila, o čem teče debata.
Drugi vidijo v zaprtih bankah in omejitvah dviga denarja napoved še hujših časov, ki bi lahko sledili, če Grčija jutri kreditodajalcem reče »ne«. In priznavajo, da bi Grki sami lahko storili več. »Veliko odgovornosti je pri Grkih. Morali bi izpeljati ekonomske reforme, in to mnogo prej ter globlje in odločnejše, tudi v javnem sektorju,« je na trgu Sintagma ocenil Vasilis Varutas. »Ni dobro imeti referenduma, ker razdvaja ljudi. Odločiti se morajo na podlagi zelo ohlapnega vprašanja, ki ga v resnici nihče ne razume.«
Čeprav je Grčija zdaj na pragu odločitve z morebitnimi zelo daljnosežnimi posledicami, je šele 36 ur pred začetkom referenduma postalo dokončno jasno, da ta jutri zares bo. Pozno popoldan je namreč sodišče razsodilo, da referendum ni neskladen z ustavo, kot sta trdila državljana, ki sta ga spodbijala. Ker so referendum sklicali šele pred tednom dni, so ga kritizirali tudi v Svetu Evrope, kampanji za in proti pa sta zaradi naglice bolj kot rezultat dobro začrtane strategije stvar iznajdljivosti. Vlada jo je pokazala tudi s tem, da je kot prvi odgovor na volilnem lističu ponudila odgovor »ne«.
Premier Aleksis Cipras je Grkom včeraj vnovič sporočil, naj ne privolijo v »izsiljevanje«. Sam meni, da so stvari jasne: glasujte »ne« in s tem zavrnite ponudbo kreditodajalcev ter okrepite naše pogajalske pozicije, pa bodo banke že prihodnji teden odprte, s trojko pa sklenjen ugodnejši kompromis. Iz Evropske unije na drugi strani pravijo, da ponudba sploh ni več na mizi in da bi »ne« za Grčijo pomenil konec evra, čeprav so nekateri politiki, tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, besedišče včeraj nekoliko omilili. A ne ena ne druga stran pri roki nimata jasnega scenarija o tem, kaj se bo zgodilo ob takšnem ali drugačnem razpletu.
Brez načrta B
Ankete, kolikor so pač zanesljive, so pokazale, da so v drobni prednosti tisti, ki se s Ciprasom ne strinjajo in bi obkrožili »da«. A razklanost je očitno velika in nekateri ocenjujejo, da poteka po razrednih linijah. »Ljudje, stari nad 45 let s sivimi lasmi ali brez las in z depoziti v bankah, bodo obkrožili 'da', ker se bojijo, da bodo premoženje izgubili. Nezaposleni in mladi s službo in s štiristo evri mesečnih prihodkov, ki nimajo česa izgubiti, pa bodo obkrožili 'ne'. Ljudje so razdeljeni in mislim, da dobre rešitve ni,« je na trgu Sintagma ocenil Dimitrij, ki ni želel objave svojega priimka.
Nekaj volilcev je dejalo, da jih moti, ker Cipras po njihovem nima »načrta B« – da se torej ne ve, kaj se bo zgodilo po nedelji. »Pred seboj imamo otok, do katerega je dve, tri leta napornega plavanja,« pripoveduje Olga v svoji restavraciji hitre grške hrane pri trgu Kariskaki. »Če bi vedela, kakšen je Ciprasov scenarij, bi ga podpirala. Toda tega ne vem. Zato mislim, da je bolje, da sprejmemo roko, ki nas je pripravljena takoj potegniti na suho, če razumete, kaj hočem reči.« V nasprotju s parlamentarnimi volitvami, kjer je za Grke udeležba obvezna, za referendum to ne velja. Zato se ga Olga, ki je govorila neformalno in zato ni povedala priimka, ne bo udeležila – kot pravi, v Atenah tega ne more storiti, do doma pa bi se vozila pet ur.
Dvakrat bodo obkrožili »ne«
Toda za mnoge Grke, ki dajejo veliko na svojo zgodovino in ponos, je zadnje dogajanje s kreditodajalci kaplja čez rob. »Obkrožil bom 'ne', ker nočem, da je Grčija kolonija, ampak da se znebimo večnih pogojev in imamo spet svojo svobodo. Ni pomembno, ali bomo imeli evro. Glavno vprašanje je, kako naj se Grčija spet postavi na noge in ostane avtonomna,« je prepričan Jorgos Hampas. Še korak naprej so šli v Komunistični stranki, kjer bodo jutri v volilne skrinjice metali doma izdelane glasovnice, na katerih bo dvakrat pisalo »ne«: ne Evropski uniji in ne Ciprasu. »Evropska unija je kot mišelovka. Ponudi ti nekaj sira, ko ga zagrabiš, pa te udari, da ne moreš nikamor več,« je kritičen Vagelis, ki se je udeležil četrtkovega shoda komunistične stranke. Čakanje pred bankomatom Narodne banke je trajalo petindvajset minut. Vmes je starejši moški, ki je pravkar dvignil denar, pokazal en sam bankovec. Prišel je samo do petdesetih evrov. Desetakov bankomat nima, dvajsetakov pa je zmanjkalo. Dogajanje je pospremil z nasmeškom in zamahnil z roko, češ – tudi to bo minilo. Dva tabora grške politike sta včeraj ponujala zelo različna pogleda na to, kdaj se bo to zgodilo in kakšna je prava pot, ki do tja pelje. Pri tem sta šla celo tako daleč, da sta svoja velika shoda organizirala ob isti uri, le nekaj sto metrov stran.
