Abu Bakr Al Bagdadi je priča, da ni dobro, če se tvoja država znajde na seznamu strateških problemov ZDA. Še posebej, če uporabljajo govorico, ki je običajno rezervirana za Palestince. »Govoril sem z evropskimi partnerji in jih spodbujal, naj najdejo pot do razrešitve,« je rekel Obama. In kaj, če ne bodo sprejeli pobude? Bombe. Tako govorijo v mirovnem procesu, ki se vedno konča z razrušenjem Gaze, potem ko »sprte strani nočejo sprejeti težkih odločitev«. Misli Obama bombardirati Atene ali Bruselj?
Zna biti, da je Bruselj v večji nevarnosti od Akropole. Evropska unija ob Grčiji namreč posnema ekonomsko politiko, ki jo je po uspešni razširitvi kalifata iz Iraka na Sirijo vpeljal Al Bagdadi. Tako kot urejeno delovanje evropske ekonomije tudi stabilnost gospodarstva kalifata temelji na priključevanju vedno novih ozemelj in ekspanziji na nove trge. Da bi olajšal gospodarsko rast svoje države, je kalif Bagdadi še konec lanskega leta vpeljal skupno valuto. Zlati sesterc, ki je bil v veljavi v prvem kalifatu iz leta 634, naj bi zamenjal sirski in iraški dinar. Najvišja denominacija je kovanec za pet sestercev, ki vsebuje 21,25 grama zlata, kar znaša 718 evrov, najnižja pa je deset gramov težak bakren novčič, ki je vreden tri cente. Vendar je valuta zaradi neuravnoteženosti gospodarstva Iraka in Sirije hitro zašla v težave in v ekonomiji je nastala evropska zmeda, v kateri danes ni več jasno, koliko je vreden grški evro. Manj kot nemški, ampak za koliko? Ali sploh še kaj? Kaj pa v razmerju do funta in kune? V kalifatu podobno v sirskem delu še vedno vse računajo v sirskih funtih, v Iraku v iraških dinarjih, na poti med obema pa v dolarjih, ki jih povsod jemljejo kot univerzalno plačilno sredstvo. Nekoliko presenetljivo evro ni deležen zaupanja in ga je tudi težko zamenjati v katero koli od priznanih valut.
Kalifat v svoji ekonomski politiki posnema logiko EU in se obnaša kot pridružitvena kandidatka. Najprej je pod nadzor postavil banke, potem rezerve nafte in plina, uvedel je enotno davčno politiko in liberaliziral plenjenje ekonomskih resursov šibkejših pridruženih predelov. Prva težava, na katero so prebivalci naleteli ob priključitvi kalifatu, je bilo drastično zvišanje življenjskih stroškov. Takoj po zasedbi Rake so privatizirali državno porodnišnico in določili cene nekdanjih brezplačnih storitev. Carski rez stane 15.000 sirskih funtov, kar znese 60 evrov. Porod pa stane 10.500, kar vključuje le dvanajst ur poporodne bolnišnične nege. Zvišali so se tudi stroški privatizirane mobilne telefonije, odvoza smeti in komunalnih storitev. Vse, kar je pod nadzorom oblasti in predstavlja državni monopol, se je vključno z davki podražilo. Da bi nekoliko olajšali življenje, so v iraškem delu uvedli nadzor nad najemninami stanovanj in najnižjo najemnino v Mosulu s 300.000 dinarjev znižali na 100.000, kar znese približno 75 evrov. Za primerjavo stane kilogram krompirja, paradižnika, kumaric in pomaranč od 500 do 750 dinarjev, ducat jajc od 3500 do 4000, kilogram ovčjega mesa od 7000 do 8000 dinarjev, liter iz Sirije uvoženega bencina pa 1000 dinarjev. Cene so stabilne, letos februarja pa so močno padle cene iz Sirije uvoženega konzerviranega sadja.
Kalifat državo ureja z direktivami Abu Bakrove komisije, ki določa vse od seznama obveznih cepljenj za otroke, vsebine šolskih učbenikov, prepovedi kajenja cigaret na javnih mestih in v privatnih prostorih do kvalitete prehrambnih izdelkov. Pri odločitvah se sklicujejo na skupno pravno dediščino, kot je zapisana v veliki zbirki pravne literature, ki jo hranijo v Raki. Direktive so natančne in se tudi v dikciji sklicujejo na normative evropske komisije. Najstrožje je prepovedano prodajanje kitajskih ponaredkov priznanih blagovnih znamk. »Prodajanje ponaredka z enakim imenom, kot ga ima izvorna blagovna znamka, predstavlja goljufijo in varanje kupca. Trgovec se mora bati boga in mora ponaredek jasno označiti kot kopijo z enako velikimi črkami, kot so črke na blagovni znamki, cena kopije pa mora biti nižja od cene originalnega izdelka.« Ena od direktiv dovoljuje igranje namiznega nogometa, »pod pogojem, da so figuricam odrezali glavo, tako da niso več podobne kipom in torej ne zapadejo po prepoved idolatrije«.
Kalifat je v nekaterih rečeh še naprednejši od EU, denimo, drastično je znižal stroške pravosodja in poenostavil kazenski zakon. Za večino prekrškov je predpisana ena sama kazen. »Blasfemija: smrt. Preklinjanje preroka: smrt (tudi ob spokoritvi). Prešuštvo: kamenjanje do smrti ali 100 udarcev z bičem in izgon. Kraja: amputacija roke. Opravljanje: 80 udarcev z bičem. Rop z ubojem: smrt in križanje. Uboj: smrt. Rop: amputacija leve roke in desne noge. Teroriziranje prebivalstva: izgon.«
Na trenutke ni čisto jasno, kdo koga oponaša. Ko so Sirci začeli bežati iz kalifata z ladjami, jih je EU po zgledu stroge zakonodaje Abu Bakra Al Bagdadija in njegove države obsodila na smrt na morju ali izgon. Kalifat se je odločil, da bo na smrt obsodil Evropejce, ki z letali prihajajo na severnoafriško obalo, in jih je pregnal iz Tunizije.
