Ne, danes naj velja izrek »povej mi, v čem se voziš, in povem ti, kako nate gledajo drugi udeleženci v prometu«. Kajti Slovenci in Slovenke smo tradicionalni fetišistični ljubitelji pločevine. Avtomobil je tisti, s katerim se tako radi pobahamo. Erotična nagnjena moramo očitno nekje izpeti, pa četudi na pločevini, tista manj prijetna pa raje sprostimo na drugih voznikih in voznicah. A to, kar lahko kot voznik določene znamke ujameš v vsakdanjem prometu, je zrelo tudi že za kakšno freudovsko obravnavo. In zato tudi druge dojemamo bolj ali manj le po tem, v kakšnem avtu sedijo. Ne verjamete?
Dogodek, ki ste mu bili verjetno priča že vsi, ki berete te vrstice in ki ste se že kdaj lotiti manevra zadrge, torej ko se dva vozna pasova združita v enega. Voznik (ali voznica) lepo lenari na svojem pasu, za njim kolona, pri zeleni luči pa še malce odmeditira kakšno kitico. A takoj, ko voznik na recimo desnem pasu vklopi smernik, da se bo premaknil na »njegov« levi pas, se tak mojster joge nenadoma zbudi in spremeni v zver. Z nožem med zobmi se zapodi, da bi preprečil, da manever uspe. In bog ne daj, če uspe. Potem pride do kriljenja z rokami, mežikanja, trobljenja, z ustnic pa mu (ali ji) lahko preberete vse tujerodne balkanske kletvice, kar se jih je kdaj naučil v življenju. In glej ga zlomka, če sedite vi, vsiljivec, v kakšnem »nestatusnem« avtomobilu, potem je pogum takega jeznoriteža takoj za nekaj stopenj večji. Če se mora recimo spopasti z voznikom katere od pri Slovencih tako opevanih znamk, pa je stopnja agresije takega mojstra v začetku manjša ali kar enaka nič. Matematika, da te kap.
