Kljub temu da Sloveniji še ni uspelo dobiti evropskega denarja za projekt drugega tira med Koprom in Divačo, to ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča za zdaj ne bo stalo položaja. V bran naj bi mu namreč pred današnjim nadaljevanjem vrha koalicije stopil predsednik vlade Miro Cerar. A ministrstvo, ki obvladuje milijarde državnega denarja za infrastrukturo, očitno postaja nova fronta hladne vojne med SMC in navezo DeSUS-SD. Tudi zato je Gašperšičevo srednjeročno politično preživetje odvisno od najmanj dveh dejavnikov: uspeha na prihodnjem razpisu za drugi tir in morebitnega stopnjevanja sporov v koaliciji v prihodnjih mesecih.
Po naših informacijah naj bi Gašperšič za zdaj še užival Cerarjevo načelno podporo. Da premier v delu ministra, ki prihaja iz SMC, ne vidi vzrokov za zamenjavo, so nam včeraj potrdili viri iz stranke in tudi sam Gašperšič. »Res je, da sem se danes srečal s predsednikom vlade, a je šlo za reden sestanek, namenjen koordinaciji,« je za Dnevnik potrdil Gašperšič in dodal, da »uživa premierjevo zaupanje«. Toda ali bi se to lahko že v prihodnjih mesecih spremenilo? Gašperšič se je namreč znašel pod pritiski z več strani. Znotraj koalicije je zaradi drugega tira že več mesecev v nemilosti SD in DeSUS, ki sta Gašperšiča februarja letos tako rekoč prisilili, da kljub številnim nerešenim vprašanjem, povezanim z drugim tirom, na razpis Connecting Europe Facility (CEF) pošlje vlogo za financiranje. Nezadovoljni z Gašperšičem so tudi posamezni poslanci SMC.
Kaj gre ministru na roko?
Za zdaj gre ministru Petru Gašperšiču na roko več političnih okoliščin, med njimi nizek rating SD. Stranko, ki jo vodi Dejan Židan, javnost očitno prepoznava kot ključni faktor nestabilnosti vladne koalicije, kar v neformalnih pogovorih priznavajo tudi vplivni posamezniki iz stranke. SD je tako samo v zadnjih tednih stopila na okope pri ključnih vprašanjih, povezanih s privatizacijo (Telekom Slovenije) in upravljanjem državnega premoženja (klasifikacija). Že v prihodnjih dneh čaka vlado tudi nov krog izbire članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH). Prav tako je težko verjeti, da bi se Cerar za zamenjavo ministra odločil v trenutku, ko naj bi po nekaterih informacijah preverjal možnosti za rekonstrukcijo vlade, v katero bi vstopil NSi. Ta je povabilo že zavrnil. Hkrati bo predsednik vlade skušal strniti vrste stranke tudi zato, ker je SDS vložil interpelacijo zoper notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar.
Druga zgodba so Luka Koper in Slovenske železnice (SŽ). Medtem ko Gašperšiča v Luki Koper bolj ali manj odkrito rušijo, je precej krhko njegovo premirje z železničarskim in gradbenim lobijem. Cilj nekaterih napadov na Gašperšiča je tudi državna Družba za razvoj infrastrukture (DRI). Ne le zato, ker želi minister že od začetka mandata pod njeno okrilje združiti gradnjo cestne, železniške, energetske in druge državne infrastrukture. Njen direktor je namreč Jurij Kač, ki velja za ključnega stratega SMC pri pripravi državne infrastrukturne politike. Kač je tudi solastnik Zavoda 14, ki velja za nekakšen civilnodružbeni temelj vladajoče stranke, z Gašperšičevim umikom pa bi se njegov vpliv precej zmanjšal.
Nova priložnost za drugi tir že jeseni
Danes bodo vodstva koalicijskih strank ponovno razpravljala o projektu gradnje drugega tira, o katerem bo na zahtevo opozicijske ZaAB prihodnji teden razpravljal državnozborski odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Duhove naj bi za zdaj nekoliko pomirila evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Ta naj bi vladi pojasnila, da bo lahko Slovenija že konec leta računala na nov razpis, na katerega bi lahko prijavila 1,4 milijarde evrov vreden projekt drugega tira. Evropska komisija bo tako jeseni objavila drugi poziv za sofinanciranje iz sklada (CEF), v katerem naj bi bilo skupaj na voljo okrog sedem milijard evrov. Na njem bi lahko država računala na sredstva v višini do največ trideset odstotkov vrednosti projekta. Drugače bo konec prihodnjega leta, ko bo tudi postalo jasno, koliko denarja iz tako imenovanih nacionalnih ovojnic državam članicam na dotedanjih razpisih ne bo uspelo počrpati. Teh sredstev bi lahko bilo od ene do dveh milijard evrov, pri čemer naj bi imel drugi tir pri potegovanju zanje precejšnje možnosti tako zaradi velikosti projekta kot njegove pomembnosti za več evropskih držav. Z njimi bi lahko država pokrila tudi do 85 odstotkov vrednosti projekta.
V vsakem primeru bo morala vlada do novega razpisa dokončno odločiti o finančni konstrukciji projekta, ki se je znašel v pat položaju. Na eni strani minister za finance Dušan Mramor še vedno nasprotuje uporabi proračunskih sredstev in zadolževanju za gradnjo 27 kilometrov železniške proge. Na drugi strani zasebni vlagatelj, ki bi projekt zgradil in zanj našel tudi vire financiranja, za državo ni zanimiv, ker bi bilo financiranje v tem primeru dražje, kot če bi se za projekt sama zadolžila pri kateri od mednarodnih bank, na primer Evropski investicijski banki (EIB). Pri drugih oblikah javno-zasebnega partnerstva pa je težava za državo ta, da zasebnemu vlagatelju po tem, ko bo Luka Koper ostala strateška naložba, zaradi nizke donosnosti projekta dejansko nima česa ponuditi v zameno.
