Medtem ko obe možni varianti ljubljanskega železniškega vozlišča predvidevata poglobitev tovornih prog, je prioriteta vlade tivolski lok, ki bo povezoval primorsko in gorenjsko progo na nivoju mesta. Nasprotniki so ogorčeni, češ da bomo dvajset milijonov evrov vložili v rešitev, ki bo zgolj začasna, drugi mirijo, da mesto takšno povezavo – če že drugih ukrepov za zdaj ne bo – krvavo potrebuje.

Ogorčeni so stanovalci stare Šiške, saj so že zdaj zaradi železnice »odrezani« od Bežigrada in središča mesta, novi del proge pa bo to še poudaril. Bojijo se, da dolgo obljubljene poglobitve tirov, ki bi zmanjšala tudi hrup na tem območju, sploh ne bo. »Namesto da mečemo toliko denarja v začasne rešitve, bi morali vse usmeriti v iskanje dolgoročnega urejanja te problematike,« je povedala ena od stanovalk.

»Lok je sicer zelo smiselna rešitev za preobremenjeno glavno postajo in za tovorne vlake, ki zdaj ne morejo s Primorske neposredno na sever, ne bo pa strukturno rešil problemov ljubljanskega železniškega vozlišča,« je prepričan arhitekt in urbanist Aleksander Saša Ostan. Lok bo tako še dodatno posegel na urbano območje, ne da bi bil sploh umeščen v vizijo dolgoročnega urejanja problematike.

Občina: Lok ne sme prejudicirati dolgoročne rešitve

Direkcija za investicije namreč po petih letih od sprejema sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta še vedno ni izbrala različice ureditve vozlišča, saj da morajo pred nadaljevanjem postopka »pridobiti rezultate predštudije upravičenosti za določitev ukrepov za povečanje prepustnosti koridorskih prog in izpolnitev standardov TEN-T na progah sredozemskega in baltsko-jadranskega koridorja«. Na kratko: vprašanje je, ali bo novi tivolski lok skladen s širšo vizijo urejanja železniškega vozlišča. Najverjetneje ne, saj obe različici, ki sta ostali v igri, predvidevata poglobitev tovornih prog.

Na mestni občini zato poudarjajo, da gradnja tivolskega loka lahko pomeni le kratkoročno reševanje problema preobremenjenosti železniške postaje Ljubljana. To so tudi zapisali v smernice k pobudi za pripravo državnega prostorskega načrta, ki jih je ministrstvo zbiralo do 10. junija. Vodja občinskega oddelka za urejanje prostora Alenka Pavlin je dodala, da omenjena investicija ne sme pogojevati katere koli rešitve vozlišča oziroma mora upoštevati obe varianti in zagotoviti tehnično in prostorsko skladnost rešitev.

Da rešitve tivolskega loka v študiji različic ljubljanskega železniškega vozlišča »niso posebej obravnavane«, priznavajo tudi v Ljubljanskem urbanističnem zavodu, kjer so pripravili pobudo za državni prostorski načrt za tivolski lok. Ob tem dodajajo, da slednji predstavlja enega od kratkoročnih ukrepov za zagotavljanje boljše prepustnosti, ne ukvarjajo pa se z vprašanjem njegove nadaljnje dolgoročne usode.

Olajšanje za glavno postajo

Kot kaže, se namreč z investicijo mudi. Ljubljanski urbanistični zavod v pobudi navaja, da bo glede na napovedi prometa železniška postaja Ljubljana prenesla obremenitve do leta 2017, takrat pa bo treba sprostiti oziroma povečati njene kapacitete«. V nasprotnem primeru, še pišejo avtorji, bi postaja Ljubljana postala ovira za prepustnost celotnega slovenskega železniškega prometa.

Tivolski lok bi k temu precej pripomogel, saj podatki ljubljanskega prometnega inštituta iz leta 2013 kažejo, da kar 30 odstotkov vlakov s primorskega kraka vožnjo nadaljuje po gorenjskem kraku, enako tudi obratno. Poleg razbremenitve postaje bi lok tako prinesel tudi skrajšanje voznih časov, s čimer bi ne nazadnje pomembno pridobila luka Koper. V središču mesta bi se zmanjšal tudi hrup.

Vprašanje je tudi, kako bo investicija vplivala na Pivovarno Union, kamor bo trasa v vsakem primeru posegla. Odgovorov nam v podjetju za zdaj niso zagotovili, a glede na pobudo urbanističnega zavoda bo treba določene objekte zrušiti in zgraditi na novo, Pivovarniško ulico pa rekonstruirati. Ministrstvo naj bi za odkupe, služnosti in odškodnine odštelo med 2,8 in 4,8 milijona evrov, odvisno od izbrane različice poteka trase.

Asistentki Darji Šemrov s prometno-tehniškega inštituta na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, ki je sodelovala pri pripravi študije različic ljubljanskega železniškega vozlišča, se tivolski lok kot zgolj začasna rešitev ne zdi problematičen. »Dejstvo je, da takšen ukrep potrebujemo in povsem smiselno je, da ta ne prejudicira dolgoročnih rešitev.« Sogovornica natančnih podatkov ne pozna, a predvideva, da je investicija dovolj majhna, da se glede na učinke splača tudi kot zgolj kratkoročna rešitev. »Če bi se odločili za poglabljanje, bi to pomenilo bistveno večji strošek, tudi zaradi zamud v cestnem in železniškem prometu, ki bi bile posledica gradnje. Tivolski lok lahko zgradimo bistveno lažje in ceneje, saj gre zgolj za priključitev na obstoječe stanje.«





Tivolski lok

RRA LUR

podatki