En dan, trije kontinenti, trije teroristični napadi in več kot šestdeset smrtnih žrtev. Najprej je počilo v Evropi. Okoli desete ure po lokalnem času sta moška z avtomobilom vdrla v poslopje plinarne pri Lyonu in vozilo usmerila proti sodom ter povzročila več eksplozij, v katerih sta bili ranjeni dve osebi. Preiskovalci so na ograji tovarne našli glavo moškega, zraven pa obglavljeno truplo. Kmalu zatem je počilo v Aziji. Samomorilski napadalec je sprožil eksploziv v šiitski mošeji v Kuvajtu, v kateri je bilo med petkovo molitvijo dva tisoč vernikov, in jih ubil najmanj 25, ranil pa 202. Potem pa je počilo še v Afriki. Oborožena moška sta prikorakala na priljubljeno plažo tretjega največjega tunizijskega mesta Sousse in začela streljati po počitnikarjih, večinoma iz Velike Britanije, Nemčije, Belgije. Ubila sta jih najmanj 37 in nekaj deset ranila.
Različne okoliščine napadov
Trije takšni napadi na en dan so porodili vprašanje o tem, ali so bili morda usklajeni. Prvoosumljena je bila Islamska država, trenutno globalno najbolj izpostavljena skrajna skupina, po drugi strani pa nekateri dejavniki ne govorijo v prid teoriji o organizirani seriji napadov. Doslej se je večkrat dogajalo, da so teroristi na isti dan izpeljali več operacij, a nikoli usklajeno na tako oddaljenih lokacijah, pravijo strokovnjaki. Lyon in Sousse sta narazen več kot tisoč kilometrov zračne linije, Tunizija in Kuvajt več kot 3500 kilometrov. Prav tako napadi nimajo enakih značilnosti. V Kuvajtu je šlo za napad na šiitsko mošejo. Takšna dejanja so se v nemirnih koncih muslimanskega sveta dogajala zelo pogosto.
A ne v Kuvajtu. Gre za sploh prvo takšno dejanje v tej državi, v kateri je približno dve tretjini sunitov in tretjina šiitov. V emiratu, ki je nekoliko manjši od Slovenije in je deveti največji proizvajalec nafte na svetu, so v zadnjem času, posebej po arabski pomladi in državljanski vojni v Siriji, zabeležili več napetosti med suniti in šiiti, a je država stabilna. Na zahodu so bili v zadnjem času še najbolj zaskrbljeni zaradi tega, ker so bogati Kuvajtčani razpirali denarnice za financiranje skrajnih skupin v sosednjem Iraku in v Siriji. Obstaja bojazen, da bi Kuvajt, ki ga je leta 1990 zasedel Sadam Husein, pa so ga ZDA naslednje leto od tam pregnale, postal novo žarišče zaostrovanja med šiiti in suniti, kar naj bi si želela sunitska Islamska država, ki destabilizira vse večje območje Bližnjega vzhoda. Odgovornost za napad je prevzela savdska skupina, povezana z Islamsko državo, ki je pred mesecem dni prevzela odgovornost za bombna napada na dve šiitski mošeji v Savdski Arabiji.
Islamska država je morebitna skupna točka z napadom v Franciji. Z njo je bil po namigih francoskih preiskovalcev povezan eden od napadalcev, 35-letni Yacine Sali, ki ga je imela policija pred leti pod drobnogledom zaradi radikalizacije, potem pa so ga leta 2008 prenehali spremljati in ni imel nobene kartoteke. Predsednik François Hollande je dejal, da je šlo očitno za teroristični napad na plinarno v ameriški lasti. Sali naj bi dejal, da je pripadnik Islamske države. Slednja je prevzela odgovornost tudi za januarski napad na pariški tednik Charlie Hebdo, vendar je enako tedaj storila njej konkurenčna Al Kaida.
Napad na tujce in ekonomijo
Najhujši pa je bil napad v Tuniziji, za katerega včeraj sprva ni nihče prevzel odgovornosti. Umrlo je najmanj 37 oseb, kar je najhujši napad na turiste v arabskem svetu od napada v egiptovskem Luksorju leta 1997, ko je bilo ubiti 62 ljudi. Tunizija je edina država, za katero je mogoče reči, da je bila arabska pomlad tam vsaj pogojno uspešna, ko so leta 2011 zrušili avtokratskega predsednika Ben Alija in vzpostavili šibko demokracijo. Po padcu Ben Alija so bili na oblasti zmerni islamisti, lani je na volitvah zmagala sekularna stranka Nidaa Tounes. Vendar se gospodarstvo ni postavilo na noge, precej je brezposelnosti med mladimi, Tunizija pa pri vrhu držav po številu tujih borcev v vrstah Islamske države. Napad na turistični kraj ima lahko dvojen namen – prestrašiti Evropejce, za katere je država relativno poceni, obenem pa je to tudi napad na nacionalno gospodarstvo, saj turizem v državni BDP prinese približno petnajst odstotkov sredstev. Tunizija je letos že bila priča napadu na turiste. Marca je bilo v napadu na muzej Bardo v prestolnici Tunis ubitih 21 ljudi, predvsem evropskih turistov, petdeset pa ranjenih. Odgovornost za napad je tedaj prevzela Islamska država, medtem ko so oblasti v državi zanj okrivile bolj lokalno Al Kaido v islamskem Magrebu.
Slovenci na varnem
Jože Režonja, tiskovni predstavnik turistične agencije Relax, je povedal, da njihovi gosti potujejo v Tunizijo s turistično agencijo Oasis. Po njegovih podatkih je v celinski Tuniziji trenutno štirinajst njihovih gostov, 25 jih je v Djerbi. V kraju Sousse, kjer se je zgodil teroristični napad, je šest njihovih gostov, s katerimi so takoj stopili v stik in izvedeli, da je z njimi vse v redu. Zbirajo dodatne informacije o situaciji, hkrati pa tudi pripravljajo možnosti za predčasno vrnitev tistih gostov, ki bi to želeli. Vrnitev je bila sicer predvidena za sredo. Glede usode nadaljnjih potovanj in odpovedi gostov je povedal, da je o tem še prezgodaj govoriti, saj zdaj šele zbirajo informacije in čakajo tudi, kaj bo o varnosti potovanj v Tunizijo povedalo ministrstvo za zunanje zadeve. Enako so povedali tudi pri turistični agenciji Oasis, ki je v lasti največje tunizijske hotelske verige El Mouradi. Trenutno imajo v Tuniziji skupno 148 gostov, med katerimi so tudi hrvaški državljani, 35 gostov je v kraju Sousse. Miha Menegalija, vodja prodaje, je povedal, da nihče od njihovih gostov ni bil nastanjen v hotelu, v katerem se je zgodil teroristični napad, in da so po informacijah, ki so jih pridobili, njihovi gosti živi in zdravi. Za zdaj še niso prejeli nobenih odpovedi že sklenjenih rezervacij, glede varnosti potovanj v Tunizijo pa čakajo navodila svojih nadrejenih v Tuniziji, spremljajo pa tudi napotke ministrstva za zunanje zadeve.
