Kot nam je povedala Maja Lemut, je spletno stran Radolca.si ocenila kot zelo dobro. »Praktično vse informacije o Radovljici sem dobila na njej,« pojasni Lemutova, ki jo je kot Ljubljančanko navdušilo tudi brezplačno parkiranje v nedeljo v strogem središču mesta. Brez težav je družina našla tudi TIC, saj je v prvi hiši na začetku cone za pešce. »Čeprav sem že na spletu dobila vse potrebne informacije o Radovljici, sem potrebovala natančne podatke za izhodiščno točko za pešpot, ki smo jo želeli opraviti po kosilu,« pove Lemutova. Opremljeni s podatki so se sprehodili po središču mesta, v Linhartovem hramu so si privoščili kavo, se pozneje sprehodili mimo vodnjaka, občudovali stare hiše in naleteli na petje ob cerkvi. »Očitno je v nedeljo potekala maša za novomašnika,« razmišlja Lemutova.
Ogledali so si tudi muzej čebelarstva. »Majhen muzej, vendar otrokom zelo prijazen. Maks in Meta sta se lahko oblekla v čebelarske obleke in bila navdušena nad panjem, kjer dejansko lahko vidiš, kako čebele na nogah oziroma nožnih mešičkih nosijo cvetni prah, kot smo se poučili v filmčku,« je navdušena Lemutova.
Po ogledu muzeja so se odpravili do gostilne Lectar, kjer so si ogledali izdelavo lectovih src. »Res sta si vzeli čas za nas in otrokom razložili postopek izdelovanja medenjakov. Čeprav je treba po starem receptu testo pustiti pet dni ležati, so pripravljeni na goste in imajo že vnaprej pripravljene različne faze.«
Po končani delavnici so si privoščili kosilo: gobovo in govejo juho, golaž z žlikrofi, ajdovo kašo z jurčki, klobaso iz zaseke in sirove štruklje. »Osebje je bilo prijazno in zabavno, hrana odlična, draga, ampak za turistični kraj primerna,« je ocenila Lemutova.
Po kosilu so se po navodilih uslužbenke TIC z avtom odpeljali do Fuksove brvi. »Tu je tudi izhodiščna točka za raftanje. Sprehodili smo se po čisto novi učni poti, ki je bila otrokoma res zanimiva. Uro in pol dolga pot pa je z vsemi interaktivnostmi, ko sta iskala različne sledi, opazovala vrtince v Savi in prečkala številne brvi, minila zelo hitro.« Končna točka poti je Šobec, kjer si je mogoče ogledati tudi konje, se odpočiti in okrepčati v lokalu, nato pa se vrniti v Radovljico. »Vsekakor čudovit dan, ki smo ga zaradi strahu pred nevihto končali prej. Pa vendar je ostalo še veliko drugih poti, ki si jih je vredno ogledati,« še pove Lemutova in doda: »Osebno bom navijala za ogled krožne pešpoti Dvorci na podeželju. Tudi sicer smo na poti srečevali veliko kolesarjev in pohodnikov, v starem delu Radovljice pa sem bila prijetno presenečena, koliko turistov oziroma tujih jezikov lahko slišiš.« vl
