Tekma s časom in iskanje rešitve za grško dolžniško krizo se nadaljujeta v slogu mrzlo-vroče ter korenček in palica. Na voljo je še teden dni, a nekateri poznavalci pravijo, da je časovni pritisk bolj taktična igra kot resna grožnja, kajti tudi po prvem juliju se da marsikaj postoriti.

Grčija je najprej v nedeljo zvečer poslala svoje nove predloge za rešitev krize, včeraj dopoldne pa je med ministri evrske skupine zakrožila novica, da je iz Aten prišel »napačen« dokument in da prihaja novi. Izkazalo se je, da je razlika med obema minimalna. Tako kot v prejšnjih primerih javnost ne pozna podrobnosti vsebine predlogov. Jasno je samo, da so glavni kamni spotike še vedno grške pokojnine, pokojninska reforma, zahteva po dvigu davka na dodano vrednost in nadaljnje krčenje javne porabe. Grški gospodarski minister Jorgos Statakis je dejal, da so v Atenah pristali na višji DDV na nekatere izdelke, ne pa na nižanje pokojnin, in se odpovedali zahtevi po odpisu dela dolga. Z Mednarodnim denarnim skladom pa naj bi se dogovorili, da bodo poskušali v proračunu za naslednje leto doseči enoodstotni presežek BDP, čez leto dni pa dvoodstotnega. Bolj naj bi obdavčili premožnejše sloje in davke naj bi začeli plačevati tudi hoteli.

Prava smer

Za šefa evrskega območja Jeroena Dijsselbloema je nova ponudba »korak v pravo smer« in verjetno »ustrezna osnova za nadaljnja pogajanja«. Pravi, da je rahel optimist, je pa res, da so njegove ocene nastale po hitrem preletu predloga iz Aten in da je potrebna globlja analiza.

Za razliko od Dijsselbloema so finančni ministri držav iz območja evra na včerajšnji krizni sestanek o Grčiji prišli z nizkimi pričakovanji in manj optimizma. »Danes pričakujem zelo malo,« je dejal finski finančni minister Alexander Stubb ter opozoril na veliko »zapravljenih letalskih milj« finančnih ministrov in voditeljev članic območja evra. Enaka so bila pričakovanja irskega finančnega ministra Michaela Noonana. »Danes pričakujem zelo malo,« je dejal in napovedal, da se bo evrska skupina znova sestala v četrtek pred rednim vrhom članic EU. Irski minister je tudi ocenil, da še ni prav jasno, kaj dejansko predlagajo Grki, da pa je, kot razume, nekaj napredka.

Še bolj kritičen je bil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je dejal, da od Grkov niso prejeli bistveno novih predlogov in da se od minulega četrtka ni nič spremenilo. Kritičen je bil tudi njegov avstrijski kolega Hans Jörg Schelling, ki prav tako ni optimističen. Grkom je očital neprofesionalnost in ocenil, da danes ni dovolj časa za dogovor o tehničnih podrobnostih. Kot njegov finski kolega včeraj in slovenski finančni minister Dušan Mramor že minuli petek je tudi Avstrijec opozoril na velike potne stroške ministrov za potovanja na krizne sestanke brez izkupička. Tudi šef evrske skupine Jeroen Dijsselbloem je spomnil, da morajo mnenje najprej podati institucije posojilodajalcev. Grški predlogi so prispeli šele nedavno, je opozoril in izrazil upanje, da bo mogoče danes ustvariti prvi vtis o njih, končna ocena pa ni mogoča.

Zaradi prekratkega časa za analizo predlogov, ki jih morajo natančno pregledati finančne ustanove oziroma posojilodajalci ter ugotoviti finančne učinke, so se finančni ministri razšli brez dogovora, a z napovedjo, da se bodo znova srečali čez nekaj dni. sz