Moda je zagotovo eden tistih kulturnih fenomenov, ki skozi zgodovino odločno zaznamujejo družbo in posameznika, katerega položaj je dolgo določala. Odgovor na danes aktualno priseganje na individualni slog pa je tako zapiranje modnih butikov kot množično obleganje veleblagovnic in nakup oblačil, ki so jih mladi morda videli pri najljubšem pevcu, igralki ali kakšni drugi pop ikoni, ki bi prav lahko bila naslednja muha enodnevnica.
Italijansko vabilo
»Nocoj želimo poudariti pomen domače mode. Dame so vljudno vabljene, da si nadenejo obleke izključno italijanskega izvora,« se je glasil dopis, ki je 12. februarja 1951 vabil na naslov Via dei Serragli 144 v Firencah. Italijanski poslovnež Giovanni Battista Giorgini je namreč gostil prvo italijansko revijo visoke mode. »Ker je bil Giorgini ambiciozen in bogat, je v svoji vili Torrigiani priredil zabavo, na katero je povabil deset domačih modnih hiš, ki so se prestavile z unikatnimi večernimi oblačili. Dogodek je doživel izjemen uspeh, ogromno se je pisalo o čudovitih prvinah italijanskega okusa za barve in božanske materiale,« razlaga Nina Zdravič Polič, kustosinja razstave Moda v gibanju, ki se je sinoči odprla v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM).
Italijanski aristokrat je bil tako prvi, ki se je zavedel morebitnih gospodarskih in finančnih posledic izvoza italijanskega modnega sloga, končno osvobojenega francoskega vpliva, v preostalo Evropo in Ameriko. V njegovem v renesančnem slogu opremljenem salonu se je predstavila vsa italijanska alta moda: Carosa, Fabiani, Simonetta, Sorelle Fontana, Veneziani, Pucci ter Franco Bertoli – in znamka Made in Italy je začela osvajati svet. Sedemdeset ženskih večernih oblek in oblačil prêt-à-porter italijanskih prestižnih modnih hiš iz zbirke Fundacije Sartirana Arte ter petih slovenskih sodobnih modnih oblikovalk bo do 8. novembra na ogled tudi v Ljubljani.
Italijansko nebo s slovenskimi utrinki
»Moda v gibanju je rezultat našega mednarodnega sodelovanja, hkrati pa smo dodali slovenski delež – italijanski modni slog je navsezadnje vplival na trende po vsem svetu,« pove direktorica SEM dr. Bojana Rogelj Škafar. Razstava ima tako dvojno perspektivo – ob italijanskih kreacijah iz let od 1950 do 1990 si je mogoče ogledati tudi utrinke slovenske mode, torej unikatne kose Mateje Benedetti, Urške Drofenik, Maje Ferme, Maje Štamol Droljc in Svetlane Visintin.
A v muzeju so se odločili, da ne bodo ostali zgolj pri zbirki oblačil, ampak bodo za prikaz razvoja oblačilne kulture uporabili še druge medije. V slovenskih in italijanskih arhivih so našli filmsko in fotografsko modno gradivo. »Film je bil v Italiji zelo vpliven, ravno v petdesetih je bil popularen Cinecittà. Slavne ameriške, francoske in italijanske igralke, denimo Ava Gardner, so redno hodile k italijanskim stilistom. Zanimalo me je, kako je bilo pri nas – je filmska kostumografija vplivala na oblačenje tukaj?« razmišlja kustosinja Zdravič-Poličeva.
Sladko življenje
Lilijana Nedič, ki je vrsto let vodila muzejski oddelek Slovenske kinoteke, je za razstavo izbrala dvanajst slovenskih filmov, ki bodo na najbolj ilustrativen način prikazali modne trende socialistične Jugoslavije in začetka slovenske osamosvojitve. V Čapovem Ne čakaj na maj (1957) ali Podgorškovih Temnih angelih usode (1999) najbrž res ne najdemo zvezde, ki bi ključno vplivala na modo svojega časa, vsekakor pa zaseda moda posebno mesto v Hladnikovem Plesu v dežju. Enako seveda velja za kultni film iz šestdesetih let – Fellinijevo Sladko življenje. Le kdo lahko pozabi nočno poplesavanje Anite Ekbert v rimski Fontani di Trevi ali sanjski prizor z Dušo Počkaj? »Šestdeseta so bila obdobje, nabito z iskanjem in močnim hrepenenjem, v katerem se je gojila lepota,« trdi Zdravič-Poličeva. In obleke filmskih protagonistk so to občutenje zagotovo potencirale.
Visoka moda pred sprožilcem
Ljubljanska razstava je tudi svojevrsten hommage modni fotografiji Federica Garolle (1925–2012), ki velja za enega najuglednejših italijanskih fotoreporterjev. Del njegovega milanskega arhiva z 200.000 enotami, kjer je shranjeno pol stoletja dolgo kulturno življenje Italije, predstavljajo fotografije mladih stilistov in njihovih ateljejev ter manekenk na pločnikih cest ali v nadrealističnih urbanih prostorih.
Italijanska moda se je od zgodnjih petdesetih let naprej rojevala in vzpenjala pred njegovim objektivom. Vanj je ujel tako kreacije Sorele Fontana, pionirk današnje »blagovne znamke« Made in Italy, torej sester Zoe, Mircol in Giovanne, ki so bile v svetu visoke mode mednarodno priznane še pred Valentinom, Armanijem ali Versacejem. S fotografijami, ki so z odsotnostjo statičnih frontalnih pogledov in igro svetlobe in sence pravzaprav bližje filmskim posnetkom, je ovekovečil veselega duha povojne bel paese in s sprožilcem napisal manifest mode v gibanju, ki je zagotovo nagovarjal tudi slovenske mojstre, kot sta Stane Jerko ali Jane Štravs.
