Darovanje kostnega mozga: Rešitev prek velike luže

Povezala ju je britanska karitativna organizacija, poimenovana po Anthonyju Nolanu, ki se posveča predvsem obolelim za krvnimi boleznimi. Jane je tako odpotovala v dve uri vožnje oddaljeni Sheffield in darovala mozeg, ne da bi vedela, kdo je prejemnik. Pravila omenjene organizacije namreč zahtevajo, da ostaneta oba dve leti anonimna, tako da je bila Theobaldova samo obveščena o uspešni presaditvi. Po dveh letih pa je na njen naslov prišlo še vedno anonimno zahvalno pismo, iz katerega je izvedela, da je rešila življenje malemu ameriškemu fantu. »Vaše darilo je rešilo najinega dečka in še mnogo več. Rešilo je srca mnogih, ki ga imamo radi. Kar ste storili, je tako, kot da bi skočili na tire pred drveči vlak in ga rešili.« Uporaba besede »train-track« namesto »rail track« za železniške tire je Jane nakazala, da je pisec Američan, in izkazalo se je, da sta Kimberly Cluff in Bob Larkin, starša zdaj osemletnega Jaka, res iz San Francisca. Mali Jake je z mamo in očetom v začetku tega meseca dopotoval v Market Harborough. Na železniški postaji se je objel s svojo darovalko, njegova mama pa je kasneje novinarjem zaupala, da je bil zanjo najbolj čustven trenutek, ko ji je sin na vprašanje, kako je doživel srečanje z Jane, enostavno odgovoril: »Počutim se svobodnega.« Prihodnji teden bo Jake praznoval 1001 dan po uspešni presaditvi in Kimberly mu je obljubila veliko jabolčno pito.