Zamislil sem se: kako daleč lahko pride v situacijah, ko lastnik nima dobrega odnosa s psom in se ta požvižga na prvega. V takem odnosu ni tiste izjemne vezi, ki si je vsi želimo. Ne le da lastnica psa ni mogla priklicati, še pobegnil ji je. Kasneje sem jo videl, kako je po telefonu klicala svoje prijatelje, da so prišli na pomoč. Ne moremo reči, da je to nekaj neobičajnega. Gre za problem odpoklica, vaj poslušnosti itd. A večji problem vidim v slabem odnosu, saj je ta najpomembnejši in ravno v njem ljudje naredijo največ napak. Zato danes predstavljam napotke za dober odnos s psom.
1. Jasna pravila in komunikacija. Pravila je treba jasno definirati. Podučite se o komunikaciji psov, saj oddajajo mnogo signalov na različne načine, zato je pomembno, da jih poznate. Čim manj se s psom pogovarjajte, naučite se jasno izražati svoje zahteve.
2. Dosledno delo. Postavljenemu načrtu in ciljem dosledno sledite. Brez treninga, trdega dela in nekaj pretečenega časa ne bo šlo. Ne glede na naše izkušnje, brez doslednega dela ne boste zgradili kvalitetnega odnosa.
3. Skupne zaposlitve. Poiščite skupne zaposlitve, ki bodo dobro zadovoljile nagone vašega psa. To ne pomeni, da psa spuščate v igro z drugimi psi, ga dajete sosedu, ki ga vzame s seboj na tek. Odkrijte njegove talente in se aktivno udejstvujte v tej smeri.
4. Upoštevanje pravil in konsistentnost. Pravila, ki jih uvedete, morate upoštevati vsi v družini. Pogosto prihaja do dvojnih meril (npr. nekdo psu dovoli na kavč, drugi ne), ali pa se pravila spreminjajo glede na situacijo (npr. ob prihodu obiskov). Na tak način ne boste pridobili zaupanja in dobrega odnosa.
5. Dovolj gibanja. S psom, ki je doma v okras namesto rož, ne boste zgradili dobrega odnosa. Pojdite ven, razgibajte ga pasmi primerno. Priporočam delovne sprehode.
6. Učni proces. Poteka naj brez prisile in grobosti. Sledite principom pozitivne motivacije, saj imajo nasilni pristopi zelo slab vpliv na odnos. Kratkoročni učinek boste morda dosegli, dolgoročno pa bo pes nestabilen.
7. Veliko potrpljenja. Ničesar ne moremo doseči čez noč. Učni proces je bolj ali manj dolgotrajen, zato je potrpljenje lastnikov še kako potrebno za dober odnos – ne bodite vzkipljivi in ne obupajte prehitro.
8. Postopno dvigovanje kriterijev, da bo pes uspešen. Pogosto se zgodi, da v učnem procesu zaradi neučakanosti lastniki prehitro dvigujejo kriterije, npr. psa prehitro izpostavijo motnjam, ki jim ni dorasel. Pes zato ni uspešen, premalo je nagrajen in učni proces se upočasni, morda celo onemogoči. Pes je lahko pod stresom in se skuša izogniti situaciji, kar pa močno vpliva na odnos.
9. Pustite psu biti pes. Vse prepogosto se srečujem s počlovečenjem psov. Ljudem to prija, ker imajo nekega prijatelja, »dojenčka«. Mislijo, da psu delajo uslugo, v resnici pa njemu in tudi kvalitetnemu odnosu z njim delajo veliko škodo. Pes je najprej žival, potem pes, nato pasma, šele nato ima svoje ime. Nikakor ni človek. Psom bi bilo prihranjenega veliko trpljenja, če bi se lastniki zavedali, da pretirano počlovečenje, razvajanje ne vodi do stabilnega psa in dobrega odnosa. Tak pes bo ves čas preizkušal meje in se ne bo dobro počutil v svoji koži.
10. Vključujte vzgojenega psa v svoje življenje. To je cilj vzgoje, ki je zelo pomemben. Ko enkrat psa vzgojimo, ga je pametno vključevati v svoje življenje, ga vzeti s seboj, ko kam gremo. Takrat se do psa lahko obnašamo kot do družinskega člana (z zavedanjem, da še vedno ni človek). To je tisto največ, kar nam pes lahko da, in je tudi razlog, zakaj smo se odločili zanj.
Več na alfakan.si.
