Z naslovoma evropske in svetovne mladinske prvakinje je Janja Garnbret dokazala, da premore izjemen plezalni talent. Za kako obetavno tekmovalko gre, so se lahko številni znova prepričali pred dobrim tednom dni, ko je na svoji prvi tekmi državnega prvenstva v članski konkurenci pokorila vse tekmice in tako za sabo pustila celo najboljšo slovensko plezalko in serijsko zmagovalko Mino Markovič. »Na tekmi članic sem si želela zgolj, da bi nastopila tako, kot znam, saj sem verjela, da bo rezultat nato prišel sam od sebe. Da bom na koncu prva, se nisem nadejala, sem pa pričakovala, da bom končala okoli petega mesta,« spomine na tekmo obudi plezalka, ki je bila še posebej vesela dejstva, da je za sabo pustila prav svojo veliko vzornico Markovičevo.
»Da sem bila boljša od nje, me je razveselilo, a to še ne pomeni prav veliko. Bomo videli, kako bo na naslednjih tekmah,« ostaja prizemljeno komaj 16-letno dekle in ob tem ne pozabi dodati, da ji je Markovičeva po tekmi športno čestitala za uspeh. »Mina mi je v preteklosti že pomagala tudi z nasveti. Dejala mi je, da pred tekmo ni potrebe po nervozi. Pomembno je, da si zbran in nastopiš po svojih najboljših močeh.« Mlada Korošica nasvete 11 let starejše rojakinje več kot očitno upošteva, saj zatrjuje, da jo pred nastopi le redko obidejo občutki nervoze. »Lahko rečem, da sem pred tekmo le rahlo živčna, vendar menim, da malo treme nikoli ne škodi. Tu mi je v pomoč tudi trener, ki me pred nastopom spodbuja.«
Cilji Garnbretove v letošnji sezoni so ubranitev naslova evropske in svetovne mladinske prvakinje, prav tako pa si želi kar se da uspešno nastopati tudi v članski konkurenci. Nič manj ambiciozne niso želje niti, ko beseda teče o dolgoročnih načrtih. »Najprej želim uspešno zaključiti svojo mladinsko kariero, ki traja do 19. leta. Kasneje, ko bom prestopila v člansko konkurenco, pa želim postati profesionalna plezalka, ki bo zmagovala na tekmah svetovnega pokala. A za zdaj se še raje osredotočam na mladinska tekmovanja, medtem ko so članska še obrobnega pomena.«
Najstnica za svojo prihodnost še pravi, da bo prej ali slej morala sprejeti tudi odločitev, ali se bo posvetila zgolj balvanskemu ali težavnostnem plezanju. »Za zdaj nastopam še v obeh disciplinah, kako naprej, pa bomo še videli. Za zdaj se še ne morem in niti ne želim odločiti za zgolj eno disciplino, obe sta mi zelo pri srcu. A če bi že morala izbirati, bi v članski kategoriji verjetno tekmovala v težavnostnem plezanju.« Nastopanje v obeh disciplinah od mladenke terja precejšen napor in obilo odrekanja. Kot pojasni, se treningom posveča petkrat do šestkrat na teden po tri ure na dan, ker glavnina sezone poteka poleti, pa je tudi ob najdaljše počitnice v letu. »Sezona se začne okoli aprila in traja vse do novembra ali decembra. Ker so tekme skozi celotno poletje, časa za obisk morja tako ni. Na morju nisem bila že šest let, vendar me to prav nič ne moti. V plezanju namreč tako zelo uživam, da ga enačim kar s počitnicami.«
