Želja po zaslužku ali skrb za prometno varnost: Preverite, kje so policisti izdali največ kazni

Medno: pri prenočiščih kar 43 prometnih nesreč

Po podatkih ljubljanskih policistov je cesta skozi Medno ena najnevarnejših v Ljubljani. Pri naslovu Medno 5 so policisti v obdobju od 2012 do 2014 našteli 43 prometnih nesreč. Od tega so jih kar 14 pripisali neprilagojeni vožnji.

Na tej prometno zelo obremenjeni cesti imajo vozniki pogosto težko nogo, vendar lastnik bližnjega prenočišča Bojan Šušteršič meni, da radarska kontrola ne zaleže, »ker ko vozniki vidijo radar, se med sabo opozorijo in potem vsi vozijo 40 kilometrov na uro. Sicer pa vozijo veliko hitreje«.

»Voznikom se vedno mudi, ta cesta pa je široka in dobro pregledna. Toda promet je gost, na cesto vodi več dovozov z dvorišč,« problematiko na državni cesti v Mednem opisuje predsednik sveta Četrtne skupnosti Šentvid Damijan Volavšek. »Ko dajemo predloge, kako izboljšati varnost, ponavadi od države dobimo odgovor, da bodo promet na tej cesti uredil s širitvijo ceste v štiripasovnico do Medvod,« pravi Volavšek, ki pa meni, da z nekaterimi ukrepi ne bi smeli čakati. »Urediti bi bilo treba pločnik in nove prehode za pešce, ker je prečkati cesto pri tako gostem prometu zelo zoprno. Mogoče bi k umiritvi prometa pripomoglo krožišče,« opozarja Volavšek.

Zaloška cesta: izmenična omejitev 40 in 60 kilometrov na uro

Ena od lokacij, na katerih so redarji izdali največ kazni, je Zaloška cesta 193 – na križišču s Kašeljsko cesto. Evidenca policije kaže, da se je v obdobju od leta 2012 do 2014 na tem območju zgodilo osem prometnih nesreč, od tega pet zaradi neprilagojene hitrosti. Roman Fortuna, vodja mestnega redarstva, je pojasnil, da jih je k nadzoru hitrosti na tem območju spodbudila četrtna skupnost, ker gre za prometno zelo obremenjeno cesto. Odsek od križišča s Kašeljsko v smeri proti silosu nima niti pločnika, tod pa po besedah Fortune vodi šolska pot. V bližini tega cestnega odseka sta namreč osnovni šoli Polje in Kašelj. Odkar kašeljska šola ni več podružnica tiste v Polju, po tej cesti sicer ne hodi več toliko otrok, je pojasnila ravnateljica OŠ Polje Barbara Smrekar, ki pa vseeno meni, da je to križišče nevarno.

Predsednica sveta četrtne skupnosti Polje Minka Jerebič kot problem izpostavlja več sprememb pri omejitvi hitrosti na Zaloški cesti na odseku, kjer ima Petrol cisterne in bencinsko črpalko. »Najprej je omejitev 60, nato pri Petrolu 40, potem pa spet 60 kilometrov na uro. Vozniki so nestrpni in potem čas, ki so ga izgubili na tem delu, nadoknadijo naprej po Zaloški v bližini osnovnih šol. Najbolje bi bilo, če bi vse do Zadobrovške ceste veljala enotna omejitev 50 kilometrov na uro,« je prepričana Jerebičeva.

Smrekarjeva pa je izpostavila še dva druga prometna problema. »Gosti lokalov ob Zaloški cesti na odseku proti obvoznici svoja vozila parkirajo na pločnikih, zato morajo otroci mimo njih po cesti. Starši pa so opozorili, da precej voznikov v semaforiziranem križišču Zaloške in Ceste v Slape prevozi rdečo luč,« pravi Smrekarjeva. Žal ji je, da občina ne bo prenovila celotne Zaloške ceste, saj je tudi del od križišča z Zadobrovško cesto proti silosu nujno potreben prenove, še toliko bolj, ker z rastjo bližnje stanovanjske soseske Javnega stanovanjskega sklada pričakujejo več prometa in tudi več otrok. »Toda vprašanje je, kdaj bo prenova tega dela Zaloške prišla na vrsto,« se sprašuje Jerebičeva, ki si želi, da bi občina v vmesnem času uredila vsaj pločnik in kolesarsko stezo.

Streliška ulica: zaradi otrok je treba neprestano nadzirati voznike

Na naslovu Streliška ulica 55, točki, priljubljeni predvsem med redarji, policisti niso zabeležili niti ene prometne nesreče. Vendar prvi redar Fortuna zagotavlja, da tu pogosto merijo predvsem zaradi šolskih poti. Neposredno ob Streliški sta waldorfska šola in vrtec, nekoliko v zaledju pa so dve enoti Vrtca pod Gradom, OŠ Poljane in srednje šole. »Poleg radarja občina tu uporabila tudi druge ukrepe, kot so omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro in grbine, ki pa očitno še ne dosegajo svojega namena, ker se prekoračitve še vedno dogajajo,« meni Fortuna.

Ravnateljica Vrtca pod Gradom Dragica Kraljič je zadovoljna, da si občina na različne načine prizadeva omejiti hitrost na Streliški, saj jo vrtčevske skupine pogosto prečkajo na sprehodih. »Zaradi otrok je treba neprestano nadzirati hitrost,« pravi Kraljičeva.

Brane Legan, inštruktor varne vožnje

Težko bi komentiral, ali je kazni preveč, vsekakor pa je treba kaznovati tiste, ki bistveno prekoračijo hitrost. Kazni bi morale biti zadnji ukrep, ko drugi ne zaležejo več. Absolutno pa moderna prometna infrastruktura lahko pripomore k znižanju hitrosti in večji prometni varnosti. Lahko postavimo grbine, otoke s prehodi za pešce, uredimo šikane, da cesta ni povsem ravna in vozniki znižajo hitrost. V Ljubljani so uporabili nekaj tovrstnih dobrih praks, a mesto ima še veliko točk, kjer jih lahko uvede in s tem poveča varnost in pretočnost prometa. Pri voznikih je treba spodbuditi zavedanje, da s prekoračitvijo hitrosti ogrožajo druge. Ta pomislek bi voznikom moral biti pomembnejši kot to, ali bodo kaznovani.

Andrej Cvar, prometni načrtovalec

Oglobiti je treba predvsem voznike, ki drastično prekoračijo hitrost in so nevarni za pešce in kolesarje. A hkrati mora biti prometna infrastruktura takšna, da voznike destimulira za prehitro vožnjo. Ukrepi, ki bi vplivali na zmanjšanje hitrosti, so recimo ožji prometni pasovi, krožišča in druge ovire. Eden od koristnih ukrepov za tako gosto prometno mrežo, kot je ljubljanska, so tudi območja z omejitvijo 30 kilometrov na uro. Ljubljana sicer ima trajnostno naravnano strategijo prometa, ki vključuje tudi predloge ukrepov, ki bi zmanjšali hitrost, vendar jih mesto še ni veliko implementiralo, kar je do neke mere razumljivo, saj se vsega ne da urediti čez noč. Želim pa, da bi občine na splošno bolj upoštevale skupino presojevalcev prometne varnosti, ki deluje pri Agenciji za varnost prometa.

Vesna Marinko, Javna agencija za varnost prometa

Obnašanje voznikov lahko učinkovito reguliramo z ustrezno infrastrukturo, zato se mi zdi uvajanje infrastrukturnih ukrepov najpomembnejši ukrep. Ljubljana uvajanju takih ukrepov za umirjanje hitrosti posveča res veliko pozornosti, vendar je glede na razpoložljiva sredstva normalno, da mesto potrebuje več časa. Zagotovo je še veliko možnosti. Kazni za prehitro vožnjo so pomembne, ker vplivajo na umiritev hitrosti. Toda radarji morajo biti postavljeni na mestih, kjer se dogajajo nesreče oziroma so velika tveganja za nastanek nesreč, ne pa tam, kjer pričakujemo, da predpise vsi kršijo. Pomembno je tudi, da vozniki kazen dobijo čim prej, ker to bolj učinkuje.